Šesti blok termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) vse od konca aprila (načrtovano) stoji. Termoelektrarno so ustavili, ker bodo zamenjali računalniško in nadgradili programsko opremo nadzornega sistema ter opravili redna vzdrževalna dela. Ponovno naj bi jo zagnali sredi maja, do tedaj pa proizvodnjo zagotavlja tamkajšnja plinska turbina. S tem se je energetska uvozna odvisnost naše države znova nekoliko povečala, a glede na minule mesece ne bistveno. TEŠ namreč tudi sicer ne obratuje s polno močjo.

Če bi TEŠ prve štiri mesece leta obratoval na optimalni moči, torej TEŠ 6 vsaj na 80 odstotkih polne moči, TEŠ 5 pa na tretjini, bi proizvedla natanko1512 gigavatnih ur električne energije. »Proizvedla pa sta samo 782 gigavatnih ur oziroma samo 52 odstotkov tistega, kar bi lahko po optimalnem scenariju,« poudarja generalni direktor Elesa Aleksander Mervar. Ključni razlogi za tako nizko proizvodnjo so pomanjkanje velenjskega lignita in njegova stroškovna cena ter visoki stroški ogljičnih kuponov. »Vse skupaj je daleč nad povprečnimi borznimi cenami električne energije v letošnjem letu. Povprečna cena na slovenski borzi SouthPool je v prvih štirih mesecih znašala 127,6 evra za megavatno uro, kar je manj, kot zanašajo variabilni stroški proizvodnje v TEŠ,« pojasnjuje Mervar. Ali drugače, kupovanje elektrike na borzi je cenovno ugodnejše, kot če jo proizvaja TEŠ, zato njegovo obratovanje ni ekonomsko smiselno.

TEŠ prispeva vse manj

Slovenija za svoje potrebe ne proizvede dovolj električne energije, nasprotno: od začetka letošnjega januarja do konca aprila je bila energetska uvozna odvisnost 27,3-odstotna. To pomeni, da so vse domače proizvodne enote proizvedle za tretjino manj energije, kot smo je potrebovali. »Uvozno smo bili odvisni kar 89,9 odstotka vseh ur. Najvišja urna uvozna odvisnost je znašala 1191 megavata, kar je približno enako moči načrtovanega drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2). Samo 290 ur smo imeli pozitivno bilanco,« opiše Mervar. »V povprečju nam je na urni ravni manjkalo 456 megavatov moči,« dodaja. Vse to se nanaša na obdobje, ko je TEŠ 6 obratoval.

A tudi zdaj, ko namesto obeh termo blokov obratuje plinski, stanje ni bistveno slabše. Slovenska uvozna odvisnost je po podatkih Mervarja med 15 in 25 odstotki (nekaj k temu prispeva tudi toplejše vreme). »Proizvodnja iz TEŠ je bila v letošnjih prvih štirih mesecih izjemno nizka, po mojih izračunih je predstavljala samo 19 odstotkov proizvedene električne energije, če upoštevamo vso v JEK proizvedeno energijo, oziroma 26 odstotkov, če upoštevamo le slovenski delež v JEK proizvedene energije,« pravi Mervar.

Obratovanje termoelektrarn
je drago

Da bo TEŠ 6, ki mu v energetskih krogih radi rečejo »mercedes med termoelektrarnami«, verjetno obratoval vedno manj, je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv potrdil tudi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (pod okrilje katerega spada TEŠ) Tomaž Štokelj. »Koliko bo TEŠ v prihodnje delal, je odvisno od količin domačega premoga in od cen na trgu. Izkopane količine domačega premoga verjetno ne bodo nikoli več take, kot so bile, in tudi TEŠ ne bo več proizvajal toliko kot včasih, torej okoli štiri teravatne ure na leto. Zato menim, da bo delovanje TEŠ omejeno na obdobja, ko bo elektrika na trgu dražja in bo v našem sistemu primanjkljaj električne energije,« je rekel. Pojasnil je, da so cene megavatne ure električne energije na trgu okoli 150, 160 evrov, cene ogljičnih kuponov pa okoli 100 evrov na tono izpustov ogljikovega dioksida. »TEŠ denimo emitira dobrih 0,9 tone ogljikovega dioksida na megavatno uro, kar pomeni, da več kot 90 evrov na vsako proizvedeno megavatno uro elektrike stanejo samo kuponi,« je dodal.

Poudaril je sicer, da si kratkoročno energetske oskrbe Slovenije brez termoelektrarne ne predstavlja, »a če moramo kuriti drag premog in kupovati drage kupone, potem elektrika iz nje ne more biti poceni. Če bo elektrika iz termoelektrarne draga, se poraja vprašanje, koliko ur obratovanja elektrarne je smiselnih oziroma ekonomsko upravičenih.«

Klavrna energetska novica pa je po drugi strani odličen obet za naše podnebje in okolje: ker v Sloveniji trenutno ne sežigamo premoga, kar 95 odstotkov vse električne energije, ki jo proizvedemo, pridobimo z nizkoogljičnimi viri, od tega kar dve tretjini z obnovljivimi. Slovenija je zelena oaza na večinoma ogljično obremenjenem zemljevidu Evrope. 

Bo električne energije v Evropi dovolj za vse?

Poraba električne energije bo nedvomno naraščala, v Sloveniji pa bomo ugašali termoelektrarne. Vse bolj bomo odvisni od uvoza – tako kot domala vse države v regiji. Poraba električne energije bo nedvomno naraščala, v Sloveniji pa bomo ugašali termoelektrarne. Vse bolj bomo odvisni od uvoza – tako kot domala vse države v regiji.

Zaradi vsesplošne elektrifikacije bo poraba električne energije v prihodnjih letih nesporno naraščala. Po podatkih družbe Eles bomo leta 2030 v Sloveniji porabili od 13,6 do 22 odstotkov več električne energije kot v predkoronskem letu 2019 (od 37 do 55 odstotkov bodo leta 2030 višje tudi potrebe po plinu, upadla pa bo poraba premoga, lesa in biomase ter tekočih goriv). Leta 2032 naj bi potrebovali od 15 do 15,5 teravatne ure električne energije oziroma do petino več kot danes, kažejo izračuni družbe. Leto kasneje naj bi v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) prenehali sežigati premog. Ne glede na pospešeno umeščanje obnovljivih virov energije, še zlasti sončnih elektrarn, pa ti ne bodo mogli nadomestiti termoelektrarne. To pomeni, da bo naša država vse bolj energetsko uvozno odvisna, kar navsezadnje potrjuje tudi nacionalni energetski in podnebni načrt.

Polovico potrebne elektrike bomo uvozili

Generalni direktor Elesa Aleksander Mervar ocenjuje, da bo naša država leta 2035 uvažala do 45 odstotkov potrebne električne energije iz tujine. »Odvisno od tega, kako uspešni bomo pri umeščanju obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn večjih moči, ali se bomo odločili za kombinirane plinske elektrarne do 400 megavatov moči, ki bi v prvi tretjini življenjske dobe uporabljale plin ali ekstra lahko kurilno olje, v nadaljevanju pa zeleni vodik, pridobljen z elektrolizo iz presežkov proizvedene električne energije, in kakšna bo rast porabe električne energije zaradi prehoda na električna vozila in uporabe toplotnih črpalk,« našteva. Študije Elesa napovedujejo od 7,8- do 13,5-odstotno rast porabe električne energije med letoma 2025 in 2030 ter od 26- do 55-odstotno rast med letoma 2025 in 2040. Slovenija že danes uvozi približno tretjino električne energije (podatek za leto 2022). Pravzaprav so vse države, ki obkrožajo Slovenijo, trenutno uvoznice električne energije: že tradicionalno to velja za Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Ta trend se bo še stopnjeval. Elesove napovedi kažejo, da bodo v prihodnosti velike države kot Nemčija, ki je v minulem mesecu zaprla še zadnje jedrske elektrarne, in Poljska, ki bo zapirala termoelektrarne, postale velike uvoznice električne energije. Električno energijo iz tujine bo potrebovala celotna regija, vključno s Slovenijo; se torej lahko zgodi, da elektrike ne bo dovolj za vse? »V primeru normalnega delovanja vseevropskega trga z električno energijo ne pričakujemo motenj pri oskrbi, tudi če se nam uvozna odvisnost poveča na 40 do 50 odstotkov, kar bi se zgodilo v primeru zaustavitve TEŠ in ob obratovanju samo z obstoječim blokom Jedrske elektrarne Krško ter zaostajanju na področju investicij v sončne in vetrne elektrarne večjih moči,« miri Mervar. »Eles ima čezmejne prenosne kapacitete, ki za nekajkrat presegajo konično porabo električne energije v naši državi, zato v primeru normalno delujočega trga ni skrbi,« je dejal.

Drago bo

A to nas bo drago stalo, saj se bodo cene električne energije v naši državi oblikovale na podlagi evropskih borznih cen, »praviloma po najvišjih, povečanih za marže mednarodnih trgovcev«, opozarja Mervar. Slovenija bo elektriko uvažala iz držav, ki so tradicionalne izvoznice električne energije, Francije in Češke, ki napovedujeta veliko jedrsko renesanso, Švedske, Bolgarije in držav Balkana, ko bodo imele visoko proizvodnjo elektrike iz hidroelektrarn. Slovenija ima sicer v Termoelektrarni Brestanica, TEŠ in nekdanji Termoelektrarni Trbovlje v rezervi za slabih 500 megavatov moči plinskih enot, ob tem pa še črpalno hidroelektrarno Avče. »V primeru kriznih stanj pa je uvozna odvisnost, ki je višja od 499 megavatov, kolikor zanaša skupna moč rezervnih plinskih enot, to pomeni več kot 25-odstotna odvisnost na urni ravni, zelo veliko tveganje. Skrajni ukrepi v takem primeru so redukcije,« še opozori Mervar.