Strokovnjaki Sveta Evrope za preprečevanje trgovine z ljudmi, ki delujejo v okviru skupine GRETA, so v poročilu o Sloveniji predstavili dvesto enainštirideset odkritih primerov izkoriščanja. Med žrtvami je bilo v obdobju 2017 do 2021 petinosemdeset odstotkov žensk. »Prevladujoča oblika izkoriščanja je bilo spolno izkoriščanje (prisilna prostitucija, op.p.), čemur sledi prisilna kriminaliteta,« je zapisano v poročilu. »Skoraj vse identificirane žrtve so bile tuji državljani oziroma državljanke. Več kot polovica jih je izvirala iz štirih držav - Ukrajine, Tajvana, Madžarske in Romunije. Poleg tega je bilo med žrtvami trgovine z ljudmi tudi osem primerov s slovenskim državljanstvom, izkoriščanih znotraj Slovenije,« piše v poročilu.
Strokovnjaki GRETA so zapisali tudi pomembno opažanje: v Sloveniji ni bilo odkritih žrtev trgovine z ljudmi za namene izkoriščanja delovne sile, med žrtvami pa tudi ni bilo otrok. Kot je nakazano v poročilu, bi to lahko nakazovalo na na pomanjkljiv državni nadzor nad trgovino z ljudmi.
Pomanjkljiva zaščita otrok
»Inšpektorat za delo ima premalo možnosti za učinkovit nadzor nad slovenskimi podjetji, ki zaposlujejo napotene delavce v drugih državah Evropske unije,« so sporočili strokovnjaki. Posledično so slovenske oblasti pozvali, naj nadzor nad področjem izkoriščanja žrtev za potrebe delovne sile okrepi. Kot je znano, primeri izkoriščanja tuje delovne sile v Sloveniji v zadnjem času pospešeno vznikajo: takšna je bila denimo lanska afera zaradi ekstremnega izkoriščanja indijskih delavcev v podjetjih za predelavo rib Marinblu in Selea. Letos je inšpektorat za delo slovaški agenciji za posredovanje dela Stominus izdal prekrškovne odločbe zaradi kršitev pravic delavcev, ki jih je agencija posredovala slovenskim podjetjem Tomplast, Don Don, Veplas, Nimrod in Perutnina Ptuj.
Strokovnjaki GRETA so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega nadzora nad primeri begunskih otrok brez spremstva staršev, med katerimi je nevarnost, da so ali da bi lahko postali žrtve trgovine z ljudmi, zelo velika. »Število otrok brez spremstva odraslih oseb, ki v Sloveniji zaprosijo za azil, je močno naraslo. Večina teh otrok pa izgine že kmalu po namestitvi v državne institucije. GRETA poziva oblasti, da povečajo napore za prepoznavanje otroških žrtev trgovine z ljudmi in da problem izginjanja otrok brez spremstva rešujejo z ustanovitvijo ustreznih varnih namestitev in z zaposlitvijo usposobljenih skrbnikov oziroma rejnikov,« je zapisano v poročilu. Ob tem velja spomniti na primer desetletnega afganistanskega dečka, ki je lani jeseni pobegnil iz celjskega kriznega centra in je prepotoval pol države v smeri Italije, preden ga je našla policija. Takšni primeri pobeglih mladoletnih beguncev so v Sloveniji pogosti, pristojni pa so nas v pogovorih opozorili, da je nevarnost trgovine z ljudmi pri begunskih otrocih izredno visoka. »Mladoletniki brez spremstva nedvomno spadajo med najranljivejše kategorije migrantov, zato obstaja tveganje, da so na poti žrtve trgovine z ljudmi,« so tedaj na naše vprašanje odgovorili v Uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Policija je ob lanskem dogodku uradno odgovorila, da »policisti doslej niso ugotovili, da bi bili (migrantski, op.p.) otroci ali mladoletniki v Sloveniji žrtve nasilnih ravnanj«. »Nikakor pa ne izključujemo možnosti, da se tovrstne oblike kaznivih dejanj ne pojavljajo,« so dodali.
Ranljive skupine
Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra PIC, ki je s strokovnjaki GRETA sodelovala pri pripravi poročila, nas je opozorila, da evropske države doslej niso imele ustreznega informacijskega sistema, ki bi omogočil sledenje potem begunskih otrok brez spremstva. »Potrebovali bi sistem obveščanja med državami, da bi ob naslednjem stiku otroka s policisti vedeli, čez katere države je potoval in kaj se z njim na poti dogaja,« pravi Katarina Bervar Sternad. V Evropski uniji je sicer v minulih letih izginilo tisoče begunskih otrok, ni pa znano, koliko se jih je na koncu poti, v ciljnih državah, vendarle uradno registriralo.
Strokovnjaki GRETA so sicer zaskrbljeni tudi nad pomanjkanjem podatkov o žrtvah trgovine z ljudmi med odraslimi migranti in prosilci za azil v Sloveniji, je mogoče razbrati iz poročila. Migranti in begunci so kot izredno ranljiva skupina ena prvih tarč kriminalnih združb, ki izkoriščajo žrtve trgovine z ljudmi. Katarina Bervar Sternad je ob tem opozorila, da bi bilo treba za prepoznavanje trgovine z ljudmi med migranti in prosilci za azil dodatno usposobiti zlasti policiste, ki prihajajo v stik z ljudmi po prestopu meje.