Vlada je namreč v ponedeljek zvišala trošarine na regulirane naftne derivate, tako da so končne cene 95-oktanskega bencina, dizla in kurilnega olja po državi ostale enake kot v preteklem 14-dnevnem obdobju.
"Ob zadnji regulaciji cen goriv je država ob nižjih borznih cenah razliko v celoti pobrala zase - v obliki višjih trošarin," so v sporočilu za javnost zapisali v trgovinski zbornici.
Kupci na bencinskih servisih so medtem ostali pri enakih končnih cenah goriv kot v preteklem obdobju, marže trgovcev pa so prav tako ostale na enaki ravni in najnižje v EU, so opozorili v zbornici. "Takšna regulatorna politika ne koristi nikomur, ne ljudem, ne domačemu gospodarstvu, ne trgovcem," so prepričani.
Prizadeti so po navedbah zbornice vsi, izpostavili pa so male trgovce, ki da so z junijsko razširitvijo regulacije tudi na avtocestna prodajna mesta utrpeli dodaten udarec. Ker na avtocestah niso prisotni, so namreč izgubili del kupcev in pomemben del prometa, medtem ko stroški poslovanja njihovih prodajnih mest naraščajo. Med letoma 2018 in 2024 so stroški dela v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih po statističnih podatkih naraščali za povprečno 10 odstotkov letno, so navedli v zbornici.
Rezultat vsega skupaj je tako "nevzdržen poslovni okvir: najnižje marže v EU, vse manj prihodkov in vse višji stroški". Takšno stanje naj bi dolgoročno pomenilo zapiranje prodajnih mest.
Slovenija ob tem po mnenju zbornice nenehno izgublja tudi na mednarodni konkurenčnosti, saj da se tranzitni promet, ki je pomemben vir prihodkov, še naprej preusmerja na Hrvaško, kjer so cene dizelskega goriva kljub zdaj povsem prostemu oblikovanju cen nižje.
