Torkovo odprtje sodnega leta je, poleg poudarjanja nujnosti ustrezne ureditve sodniških plač, o čemer so spregovorili praktično vsi visoki gostje, minilo predvsem v znamenju predaje vodenja sodišča. Zdaj že nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki z današnjim dnem odhaja v pokoj, je mesto predsednika predal vrhovnemu sodniku Miodragu Đorđeviću, ki si je med drugim zaželel čim boljšega sodelovanja s pravosodnim ministrstvom. »Kar je bilo, je bilo. Gremo naprej v nove zmage,« je dejal Đorđević, čigar imenovanje je bilo nekaj časa pod vprašajem.
Za krepitev vrhovnega sodišča
Đorđević, ki sicer ocenjuje, da je slovensko sodstvo v dobri kondiciji, je v torek napovedal krepitev vloge vrhovnega sodišča. Zavzemati se namerava za ureditev, po kateri bi imenovanje sodnikov iz državnega zbora prenesli na sodni svet (za kar bi bila potrebna sprememba ustave), in da bi predsednika vrhovnega sodišča izbrali vrhovni sodniki sami. Zdaj ga imenuje državni zbor na predlog pravosodne ministrice in po predhodnih mnenjih občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta. Novi predsednik vrhovnega sodišča je poudaril tudi vlogo vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča, ki prek sodnih odločb ustvarja sodno prakso. »To je pomembno za poenotenje sodne prakse, za enotno razlago prava in posledično tudi za pravno varnost in zaupanje v sodstvo,« je dejal Đorđević, ki namerava prav zato okrepiti oddelek za spremljanje sodne prakse.
Novemu predsedniku vrhovnega sodišča se zdi izredno pomembno tudi, da so sodniki zainteresirani za sojenje po kakovostnih zakonih. Že zato, ker lahko zaradi slabih zakonov prihaja do zastojev zaradi prekinitev postopkov in presoj pred ustavnim sodiščem, zakonodaja pa ima tudi sicer velik vpliv na delovanje sodstva. »Na primer področje varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, kjer je strank skoraj sto tisoč in je treba postopke organizirati tako, da sodstvo ne bo potonilo pod težo teh zadev. Drug primer so spremembe insolvenčne zakonodaje, kjer se predvideva možnost revizije, kar bo ponovno povzročilo priliv zadev na sodišča in bo treba prilagoditi kadrovsko in organizacijsko poslovanje,« je opozoril Đorđević, ki namerava dodatno pozornost nameniti še upravnemu in kazenskemu področju.
Upravno sodišče je že nekaj časa dodatno obremenjeno zaradi spremenjene sodne prakse in posledično obveznega pogostejšega razpisovanja glavnih obravnav. Del težav naj bi sicer rešila novela zakona o upravnem sporu, vendar pa utegnejo na pleča upravnega sodišča pasti nove obveznosti. Đorđević je v torek izpostavil predvsem prenos odločanja po zakonu o industrijski lastnini s splošnih na upravno sodišče in napoved spremembe ustave, po kateri bi z ustavnega na upravno sodišče prenesli odločanje o ustavnosti podzakonskih predpisov. Za področje kazenskega sodstva je Đorđević priznal, da sodstvo potrebuje pomoč izvršilne in zakonodajne veje oblasti, najprej pa učinkovit zakon o kazenskem postopku.
Ministrica za postopno reorganizacijo
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je že napovedala nekatere rešitve za izboljšanje položaja sodstva, tako spremembe postopkov imenovanj sodnikov kot tudi nov zakon o kazenskem postopku. Že spomladi nameravajo na pravosodnem ministrstvu v usklajevanje poslati tudi paket sprememb sodniške zakonodaje, ki bo med drugim vpeljala enovitega prvostopenjskega sodnika (zdaj se ti delijo na okrajne in okrožne) in postopno optimizacijo mreže sodišč. Gre za rešitve, ki so na mizi že dlje časa. Po prvotnem osnutku predloga novega zakona o sodiščih je bila ukinitev vseh okrajnih sodišč predvidena že za začetek prihodnjega leta. Toda pravosodna ministrica je že pred časom razkrila, da reorganizacije oziroma optimizacije mreže sodišč najverjetneje ne bodo izvedli na ravni celotne države, temveč bodo upoštevali lokalne posebnosti, in da lahko mrežo sodišč reorganizirajo tudi po fazah. Najprej tam, kjer je najlažje.
