Z gradbišč predorov na trasi drugega tira med Divačo in Koprom, ki jih skupaj s Kolektorjem gradi turška družba Yapi Merkezi, je takoj po potresu odšlo v domovino 50 delavcev. Koliko delavcev bo še odšlo, je težko napovedati, saj novi močni popotresni sunki ves čas povzročajo nove tragedije; državo je včeraj stresel še en silovit potres z magnitudo 5,6 in epicentrom v mestu Malatya. To je bil peti potres v Turčiji v zadnjih
68 urah. »Ker se razmere na prizadetih območjih spreminjajo, je težko napovedati, kdaj in ali se bodo
na gradbišča vrnili delavci, ki so
zaradi potresa in njegovih uničujočih posledic odšli v Turčijo,« so povedali v družbi 2TDK, ki bedi nad tem projektom.

Težko predvidljive posledice

V podjetju Yapi Merkezi so takoj po rušilnem potresu začutili dolžnost, da prizadetim pomagajo po svojih močeh, je v pogovoru za Dnevnik v minulih dneh dejal izvršni direktor te družbe Aslan Uzun. »Nemudoma smo se organizirali in na prizadeto območje poslali okoli 200 zaposlenih z bližnjih gradbišč in nekaj gradbene mehanizacije, vrtalne stroje, bagre in žerjave. Poleg reševalcev so bili naši zaposleni tam eni prvih, saj imamo na prizadetem območju svojo tovarno, nekoliko stran pa eno od gradbišč. Ti ljudje so prvih deset dni s stroji pomagali reševati ljudi izpod ruševin,« je opisal.

Trenutno je na gradbiščih drugega tira še vedno približno 1100 delavcev (evidence o tem, koliko delavcev je iz Turčije, v družbi 2TDK ne vodijo). Za koordinacijo dela in ustrezno število delavcev na gradbiščih je odgovoren izvajalec, konzorcij slovenskega Kolektorja in turške družbe Yapi Merkezi, ki skrbi, da gradnja teče naprej brez časovnih zastojev. »Odhod dobrih 50 delavcev seveda ni zanemarljivo dejstvo, a izvajalec se trudi, da bi delovni procesi potekali čim bolj nemoteno. Delo so reorganizirali v največji možni meri. Odhodi imajo določen vpliv, prezgodaj pa je še, da bi lahko točno napovedali, kolikšen je ta,« so povedali v 2TDK.

Pomoč družini

Kot je znano, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pričakuje, da bodo vsa velika turška gradbena podjetja sodelovala pri popotresni obnovi države. »Tudi če bi se turška podjetja, ki sodelujejo pri projektu drugega tira (poleg omenjenih še Özaltin, op. p.), odločila slediti pozivu turškega predsednika, v družbi 2TDK pričakujemo, da bodo spoštovali podpisane pogodbe in roke izvedbe. Sicer pa med izvajalci velja solidarna odgovornost: določene naloge lahko od partnerja pri projektu prevzame drug partner,« so še zapisali v 2TDK. Odhodi turških delavcev z gradbišča sicer še poglabljajo njihove težave, s katerimi se soočajo že vse od začetka projekta, to je pridobivanje delovnih vizumov za turške delavce. »Pridobivanje dovoljenj za tujce zaradi administrativnih in birokratskih postopkov na žalost še vedno traja dlje, kot bi si kot naročnik želeli; pridobivanje dovoljenj je sicer stvar izvajalca. Stvari se počasi izboljšujejo, saj je lokalna pristojnost na upravnih enotah odpravljena, želimo pa si, da bi postopki potekali še v krajših časovnih rokih,« so še povedali v 2TDK.

Družba Yapi Merkezi sicer ni del posvečene gradbene srenje, ki je prosperirala pod Erdoganovo oblastjo. Korporacija Cengiz Holding – ta gradi drugo cev predora Karavanke – pa (po prepričanju turške opozicije in tamkajšnjih medijev) je. »Ne gre za pozicijo blizu ali ne blizu kateri koli vladi, gre za človekoljubno držo vsakega izmed nas v najtežjih trenutkih za našo domovino,« je za Dnevnik poudaril Mert Cevik, glavni menedžer Cengiza za predor Karavanke. »Nekateri naši delavci imajo družinske člane na območju potresov; zanje smo nemudoma uredili prevoz domov. Nekateri, ki so čakali na ureditev vizumske problematike, so tudi z območja potresov in so prav tako izrazili željo, da še ostanejo v Turčiji,« je dejal. Neuradno naj bi se v domovino vrnilo okrog ducat delavcev, ki so delali na karavanškem gradbišču.

Podaljšani dobavni roki

Izziv zanje trenutno niso zgolj delavci, ki bodisi zaradi osebnih tragedij ali birokratskih težav ne morejo v Slovenijo – podaljšujejo se predvsem dobavni roki transportnih podjetij iz Turčije, ki zdaj svojo mehanizacijo namenjajo popotresni obnovi. Mimogrede: da je »izrazito otežen vizumski režim stalnica naših izzivov zadnja tri leta v Sloveniji«, so podobno kot v 2TDK izpostavili tudi v družbi Cengiz. »Na gradbišču Karavanke je sicer angažiranih 135 turških delavcev, od navedene številke jih je na delovišču več kot 90 odstotkov, ne glede na posledice potresov. Stanje delavcev, ki so odsotni, redno spremljamo, nimamo pa še podatkov, kdaj bi se utegnili vrniti. Oziroma ali so se sploh pripravljeni vrniti,« so še sporočili iz Cengiza in dodali: »Verjamemo, da je slednje razumljivo.«

Morebitnih posledic za časovnico gradnje druge cevi predora Karavanke Mert Cevik za zdaj še ni želel napovedovati. Zatrdil je, da dela še potekajo v skladu z načrtom, »kako bodo morebitna odsotnost delavcev in morebitne daljnosežne posledice potresov vplivale na nadaljnji razvoj dogodkov, pa še ne moremo predvideti«. Da dela pri projektu druge cevi karavanškega predora ta čas potekajo nemoteno, skladno z generalnim terminskim načrtom, so zagotovili tudi v Družbi za avtoceste v RS.