Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela, ki je začel veljati septembra, je povzročil spremembe tudi na področju javnih del. Medtem ko je bila doslej plača udeležencev izražena v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne usposobljenosti za delo in je letos znašala od 1022 evrov bruto za prvo stopnjo izobrazbe do 1533 za sedmo stopnjo, pa plačilo po novem ne bo smelo biti nižje od minimalne plače (1277,72 evra bruto oziroma približno 930 evrov neto).
Delavec z največ četrto stopnjo izobrazbe (srednje poklicno izobraževanje) bo upravičen do plače v višini 100 odstotkov minimalne plače, s peto stopnjo 105 odstotkov minimalne plače, s 6. in 7. stopnjo izobrazbe 115 odstotkov minimalne plače, z osmo pa 125 odstotkov minimalne plače. Ob tem imajo udeleženci javnih del v skladu z delovnopravno zakonodajo pravico do dodatkov, do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom, pravico do letnega dopusta, regresa in odpravnine ob upokojitvi.
Spremenjen je tudi način sofinanciranja delodajalcev. Mesečna subvencija za zaposlitev udeleženca za polni delovni čas bo znašala najmanj 70 odstotkov plače udeleženca, višina subvencije pa se bo lahko povečala glede na razvitost regije in strukturo brezposelne osebe (trajanje brezposelnosti, starost, izobrazba, invalidnost). Subvencija lahko v posameznem primeru znaša največ 105 odstotkov plače udeleženca.
Za javna dela prihodnje leto 21,2 milijona evrov
Država bo za vključitev okoli 2200 dolgotrajno brezposelnih v programe javnih del pri neprofitnih delodajalcih s področij kmetijstva, vzgoje, izobraževanja, športa, okolja, prostora, kulture, socialnega varstva in drugih za leto 2026 namenila 21,2 milijona evrov. V letošnjem letu je bilo za 2570 vključitev sicer predvidenih 24,8 milijona evrov.
Na javno povabilo se lahko prijavijo neprofitni delodajalci, ki so pred oddajo ponudbe vsaj dvanajst mesecev vpisani v poslovni register za opravljanje dejavnosti, ki jo nameravajo izvajati v javnem delu. Izvajalci javnih del lahko predložijo ponudbe od 13. novembra do 30. aprila oziroma do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
V programe javnih del se lahko vključijo dolgotrajno brezposelne osebe, torej tiste, ki so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene neprekinjeno 12 mesecev ali več. Prednost pri vključitvi imajo invalidi in dolgotrajno brezposelni, ki so v evidenci brezposelnih oseb neprekinjeno prijavljeni že več kot dve leti in niso bili v tem času vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar najdlje še za tri leta.
Slabih 40 odstotkov dolgotrajno brezposelnih
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je med vsemi brezposelnimi 37,9 odstotka dolgotrajno brezposelnih, septembra jih je bilo skupaj 17.324. Med njimi je bilo 53 odstotkov moških, 30,6 odstotka je bilo starejših od 55 let, 36 odstotkov jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 23,8 odstotka med njimi pa je bilo invalidov.
