Na ministrstvu za zdravje nameravajo uvesti sistem centralnega naročanja na preglede in zdravljenja. Termini, na katere se bodo naročali pacienti, bodo bolje vidni in bolj nadzorovani, je napovedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. S tem bodo za pacienta dostopnejši, je ocenila, sistem naročanja pa bo jasnejši kot danes. V zdravstvenem resorju obenem ostajajo pri načrtih o ukinjanju stopnje nujnosti »zelo hitro«.
Oznaka, ki jih moti že dolgo
Ukinjanje omenjene stopnje na napotnicah so na ministrstvu za zdravje že večkrat omenjali, a so lani posegli le v dopustne roke. Meja je bila pri napotitvi bolnika z oznako »zelo hitro«, kjer mora danes na vrsto priti v 30 dneh, pred tem postavljena pri dveh tednih. S spremembo se je zmanjšalo število bolnikov, ki uradno čakajo predolgo, čeprav so nekatere čakalne dobe ostajale trdovratno dolge. Izjema pri omenjeni stopnji je sum na maligno bolezen, kjer je dopustna čakalna doba 15 dni.
Obstoječe stopnje nujnosti (med njimi so še stopnje »nujno«, »hitro« in »redno«) so po opažanju ministrice za zdravje povzročile zmešnjavo. Tako se je dogajalo, da so ob stopnji, ki predvideva hitrejšo obravnavo, pacienti na vrsto prišli celo počasneje kot sicer. Stopenj je danes enostavno preveč, meni Valentina Prevolnik Rupel. Po srečanju s predstavniki urada varuha človekovih pravic in z zastopniki pacientovih pravic je napovedala tudi spremembe, od katerih si obetajo lažji dostop otrok do pediatrične oskrbe v osnovnem zdravstvu. V kratkem želijo zagotoviti povezavo tega dela sistema s pediatrijo na sekundarni ravni, je pojasnila. Na bolnišnične zdravnike se nameravajo nasloniti tudi pri urejanju razmer v ginekologiji, je mogoče razbrati iz ministričinih napovedi.
Dolga pot do zdravnika
Čeprav je pravica do zdravstvenega varstva zapisana v ustavi, pri varuhu človekovih pravic vse pogosteje ugotavljajo njeno kršenje. To enostavno ne sme biti nova realnost, je poudarila namestnica varuha Dijana Možina Zupanc. Pri varuhu so na primer dobivali informacije o letih čakanja bolnikov na nekatere specialistične preglede, o pošiljanju novorojenčkov brez zdravnika na drugi konec države in o odpovedovanju operacij, ker manjkajo medicinske sestre. Ko pot do zdravnika postane daljša od poti do diagnoze, se je treba po oceni Dijane Možina Zupanc vprašati tudi, kako je »naravnan kompas«. Kadrovske težave je treba reševati, je ocenila, a je smiselno izboljševati tudi organizacijo in vodenje posameznih javnih zdravstvenih zavodov. Posebej pomembno bo tudi povečevanje števila negovalnih postelj v državi, je spomnila.
Nekaterih aktualnih ukrepov za večjo dostopnost pacienti še ne čutijo, saj bodo prenesli rezultate na daljši rok, ugotavlja ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Za izboljšave si bo treba prizadevati tudi v vmesnem času, je poudaril. Za paciente je posebej pomembna dostopnost do osebnega zdravnika in pediatra, saj po tej poti pridejo tudi do specialista v bolnišnici, je opozoril Sušelj. Kot smo poročali, so zastopniki pacientovih pravic v nedavno objavljenih poročilih opozorili na težave z dostopom do osnovnega zdravstva, a tudi na hud nered v čakalnih vrstah.
