Na Univerzi v Novi Gorici so pridobili deset milijonov evrov vreden projekt za raziskovanje z uporabo umetne inteligence SMASH. Osrednja tema bo strojno učenje na področju naravoslovja in humanistike, so sporočili. Strojno učenje je eden od najbolj perspektivnih načinov delovanja »inteligentnih« računalniških sistemov prihodnosti: računalnik lahko z obdelavo velikih količin podatkov pridobi »znanje« o določenem področju in na tej podlagi potem samostojno sprejema odločitve o nadaljnjem ravnanju.

V raziskovalni projekt SMASH bo predvidoma vključenih petdeset mednarodnih podoktorskih sodelavcev, ki bodo delovali na Univerzi v Novi Gorici ter na Univerzi v Ljubljani, Inštitutu Jožefa Stefana, okoljski agenciji Arso in na Inštitutu informacijskih znanosti Izum v Mariboru. Njihovo raziskovanje bo podprl najzmogljivejši slovenski superračunalnik Vega, ki deluje v okviru Izuma. Sredstva je raziskovalni skupini, ki jo vodi novogoriška profesorica astrofizike Gabrijela Zaharijaš, dodelil evropski sklad Cofund (Marie Skłodowska-Curie Actions), ki ga upravlja evropska komisija. Približno polovico finančnih sredstev bo prispevalo slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Mednarodne povezave

Posebnost projekta bo, da raziskovalci ne bodo imeli vnaprej predpisanih raziskovalnih nalog, je za Dnevnik pojasnila profesorica Zaharijaševa. »Svojo ustvarjalnost in znanje lahko uporabijo za to, da predlagajo nove ideje oziroma projekte. Seveda pa morajo biti predlagane raziskave povezane z raziskovalnimi področji lokalnih znanstvenih skupin. Na tak način bo vzpostavljeno dobro sodelovanje med našimi gostitelji oziroma mentorji ter mednarodnimi predlagatelji.«

Kot konkreten primer možnosti raziskovanja je profesorica navedla uporabo strojnega učenja za napovedovanje poplav in dvigovanja morske gladine. Ta model so razvili v sodelovanju med ljubljansko fakulteto za računalništvo in informatiko ter agencijo Arso, pri čemer je imel vodilno vlogo dr. Matjaž Ličer, je povedala. »Druga možnost se kaže denimo na področju astrofizike: razvili bi lahko metode strojnega učenja za določanje lokacije in identifikacijo izvorov sevanja gama na nebu (sevanje gama je lahko povezano tudi z obstojem temne snovi v vesolju, op. p.). Ta ideja je nastala na centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici,« pripoveduje sogovornica. »Projekti, ki jih bodo izvajali naši kandidati v okviru projekta COFUND, pa bodo verjetno še bolj ambiciozni,« je navdušena.

Priznanje kakovosti

Profesorica Zaharijaševa pravi, da je bila za uspeh pri pridobivanju sredstev verjetno ključna ravno napoved raziskovanja s superračunalnikom Vega. Ta v Sloveniji deluje komaj leto dni. »Projekt zahteva uporabo zmogljivih računalniških kapacitet. Če takih kapacitet pri nas ne bi bilo, takega projekta verjetno niti ne bi predlagali. Zelo smo veseli, da imamo računalnik Vega.«

Projekt profesorice Zaharijaševe je edini slovenski projekt, ki je bil letos izbran na razpisu COFUND. Tudi sicer evropska komisija na tem razpisu nagradi zgolj najboljše mednarodne prijave – lani je bila izbrana manj kot tretjina prijavljenih projektov.