Decembra je začela veljati direktiva o univerzalnih polnilcih, ki določa, da bodo do konca leta 2024 vse male elektronske naprave v Evropski uniji morale uporabljati enoten priključek za polnjenje. Priključek USB-C bo tako postal »univerzalen polnilec«, ki ga že sedaj uporablja večina modernih telefonov in tablic, z izjemo Applovih izdelkov. Do pomladi 2026 naj bi se standardizirali tudi priključki za polnjenje prenosnih računalnikov. Dveletni zamik za prenosnike je potreben zaradi prilagoditve industrije novim zahtevam, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, ki je pristojno za implementacijo direktive, ki se bo v Sloveniji zgodila v obliki dopolnila pravilnika o radijski opremi. Spremembo pravilnika so na ministrstvu že začeli pripravljati, zato se pričakuje pravočasen prenos direktive, ki sicer prinaša tudi druge novosti na tem področju. Potrošnikom bo omogočena izbira izdelka bodisi s polnilcem bodisi brez njega, kar pa bo moralo biti ustrezno označeno s piktogramom, ki mora vsebovati tudi informacije glede zmogljivosti polnjenja. Potrošniki naj bi tako prihranili 250 milijonov letno, so še sporočili z ministrstva. Evropska komisija sicer poudarja tako potrošniški kot okoljski pomen direktive, saj naj bi bili samo polnilci za prenosne telefone odgovorni za 11.000 ton odpadkov letno.

Direktiva, ki jo je prehitel razvoj?

Proti direktivi je pričakovano najbolj intenzivno lobiral Apple, ki je med drugim svaril pred povečanjem cen izdelkov in zmanjšanjem inovacij na področju tehnologije polnilcev. Apple ima sicer raznolike standarde polnilnih priključkov za različne generacije telefonov, njihovi polnilci pa so praviloma dražji. Da lahko direktiva zavira razvoj, so opozorili tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer direktivo načeloma pozdravljajo, a jih skrbi, da jo bo razvoj prehitel, saj so se razmere na trgu od začetka sprejemanja direktive že večkrat spremenile »USB-C je že tretji 'standard', ki so ga uveljavili proizvajalci,« je sporočila Jasmina Bevc Bahar. Da je tehnološki razvoj hitrejši od odločevalskega procesa v Bruslju, ko gre za regulacijo trga elektronskih izdelkov, je sicer pogosta kritika. Iz Telekoma Slovenije so sporočili, da se jim zdi direktiva smiselna tako z uporabniškega kot z ekološkega vidika in da jim prodaja polnilnih priključkov ne pomeni pomembnejšega vira dohodkov, ne morejo pa napovedati, kako se bodo odzvali proizvajalci. Big Bang prav tako ne pričakuje večjih sprememb, saj večina manjših naprav že uporablja ta priključek, sicer pa je pri njih že zdaj največje povpraševanje po brezžičnih polnilcih.

Letos bo ključna pravica
do popravila

Nevladniki direktivo pozdravljajo, a opozarjajo, da bi bili potrebni tudi drugi ukrepi za omejitev okoljskega učinka elektronskih naprav, ki bi bili obenem prijazni do potrošnika. »Želimo si, da bi tako imenovana 'načrtovana zastarelost' postala preteklost in da bi bilo tehnične izdelke mogoče čim dlje uporabljati, nadgrajevati ter popravljati,« je povedala Alenka Kreč Bricelj iz kulturnega ekološkega društva Smetumet in dodala, da si v prihodnosti želi premika od prodajanja izdelka k prodajanju storitve. »Gre za to, da uporabniki kupijo štiri leta uporabe zimskih pnevmatik, namesto fizičnih zimskih pnevmatik, katerih rok trajanja je približno štiri leta.« Raziskava Eurobarometra ugotavlja, da bi 77 odstotkov potrošnikov v EU raje popravilo svoje stvari kot kupilo nove. Maja bo evropska komisija predstavila zakonodajni predlog o »pravici do popravila«, ki naj bi proizvajalce med drugim zavezoval k trajnostni proizvodnji izdelkov z daljšim življenjskim ciklom, za te izdelke pa bi morali proizvajalci zagotavljati rezervne dele tudi po poteku garancije, skupaj z ustreznimi informacijami o možnostih popravila. Zakonodaja o pravici do popravila je sicer del načrta EU za oblikovanje krožnega gospodarstva do leta 2050, v okviru evropskega zelenega dogovora. Po poročanju portala Politico bo to ključna evropska zakonodajna pobuda letošnjega leta.