Pogajanja o pokojninskih reformi, ki so jih socialni partnerji z obravnavo izhodišč sprememb uradno začeli septembra lani, prehajajo v ključno fazo.

Delodajalska in delojemalska stran sta na mizo že dobili vladni predlog okvirnih členov v zvezi s pridobitvijo in odmero pravic pravic iz obveznega zavarovanja, ki se nanašajo na starostne meje, odmerni odstotek, referenčno obdobje in redno usklajevanje pokojnin. Predlogi, ki smo jih danes neuradno pridobili na Dnevniku, so podobni tistim, ki so jih na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavili že jeseni. Kakšne spremembe se torej obetajo?

Večina sprememb pokojninske zakonodaje bo postopnih, predlagano je sedemletno prehodno obdobje od leta 2028 do leta 2034, razen pri rednem usklajevanju pokojnin, ko bi se razmerje postopno spreminjalo do leta 2040.

Dvig upokojitvene starosti: 62 let, 40 let zavarovane dobe

Zavarovanec bi pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let (zdaj 65), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Glede na postopnost uvajanja sprememb bi leta 2028 zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine, ko bi dosegel 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in deveti mesecih.

Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pridobil pri 62 letih. V prehodnem obdobju bi bila pravila takšna: leta 2028 bi moral dopolniti 60 let in tri mesece, leta 2034 pa 61 let ter devet mesecev. Starostno mejo bi bilo mogoče med drugim znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.

Slovenija ima trenutno eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti v državah OECD. Ta znaša 61 let in osem mesecev za ženske ter 62 let in devet mesecev za moške. Zviševanje meje je smiselno, ker mladi vse pozneje vstopajo na trg dela.

Pokojninska osnova: izločitev petih najmanj ugodnih let

Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se bo postopno podaljšalo, s čimer bi dosegli več sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino pokojnine.

Trenutno velja, da se upošteva katerih koli zaporednih 24 let, ki so za zavarovanca najugodnejša. Ministrstvo predlaga, da bi se po novem pri dopolnjenih 40 letih in več zavarovanja izločilo pet, ne nujno zaporednih let, ki so najmanj ugodna za zavarovanca.

Odmerni odstotek: leta 2034 70 odstotkov

Za 15 let zavarovalne dobe bi odmerni odstotek znašal 30 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa bi se prištelo 1,6 odstotka. Odmerni odstotek bi se s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe tako postopoma do konca prehodnega obdobja zvišal na 70 odstotkov. V prvotnih izhodiščih je bil predlagan dvig na 65,5 odstotka, s čimer pa niso bili zadovoljni sindikati. Njihovo pričakovanje je bilo 70 odstotkov od osnove za odmero pokojnine.

Usklajevanje pokojnin: 20 rast plač, 80 inflacija

Pri usklajevanju pokojnin bi se v bodoče vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, torej obratno kot doslej. Trenutno se usklajujejo v razmerju 60 odstotkov (rasti bruto plače) proti 40 odstotkov (rasti cen življenjskih potrebščin). Po novem bi se po zaključku prehodnega obdobja, leta 2040, uskladile za 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 80 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju.

Takšnemu usklajevanju nasprotujejo v Zvezi društev upokojencev Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije. »Že danes prejema več kot 300 tisoč upokojenk in upokojencev nižjo pokojnino od 900 evrov, prag tveganja revščine pa je 903 evre. Koliko bi jih prejemalo nižje pokojnine od praga revščine šele, če bi pokojnine usklajevali še počasneje oziroma še slabše kot doslej? V resnici, gledano dolgoročno, počasnejše usklajevanje pokojnin ni niti v interesu bodočih upokojencev, ne glede na višji odmerni odstotek,« so zapisali v sindikatu.

Višje vdovske in družinske pokojnine

Vdovske pokojnine naj bi se dvignile s 70 na 80 odstotkov osnove za njeno odmero, saj ovdovele upokojenke in upokojenci sodijo med najranljivejšimi skupinami z najvišjo stopnjo tveganja revščine. V prehodnem obdobju, v letu 2026, bi se odmerila v višini 75 odstotkov od osnove. Bi se pa starostna meja za pridobitev vdovske pokojnine postopno zvišala na 60 let. Dvignile bi se tudi družinske pokojnine, in sicer za enega družinskega člana bi se odmerila v višini 80 odstotkov (zdaj 70), za dva v višini 90 (zdaj 80), za tri ali več pa v višini 100 odstotkov osnove. V prehodnem obdobju, leta 2026, bi se odmerile v višini 75, 85 oziroma 95 odstotkov.

V nadaljevanju bodo socialni partnerji obravnavali še dve zahtevni vprašanji, in sicer prispevne stopnje, kjer vlada predlaga postopno izenačitev prispevnih stopenj delojemalcev in delodajalcev, kar je že zmotilo delodajalce, in drugega stebra. Posebno poglavje bo prenova invalidskega zavarovanja.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je že večkrat podaril, da bo reforma, s katero zasledujejo cilj vzdržnosti in večje preglednosti sistema ter dostojnosti pokojnin, v letu 2025 zagotovo sprejeta, k čemur sicer Slovenijo priganjajo tudi zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost.