Uprava za preživetje predlaga tudi zvišanje RTV-prispevka

Finančno stanje na Radioteleviziji Slovenija je, kot kaže, katastrofalno. Uprava RTV Slovenija zato pripravlja dva scenarija poslovanja do konca leta in likvidnostne ukrepe za poravnavanje obveznosti. Njuna natančna vsebina za zdaj ni javna. Če država ne bo nakazala denarja in zavod ne bo dobil možnosti dodatnega zadolževanja, pa bi bilo lahko ogroženo tudi izplačilo avgustovskih plač. Zaradi slednjega in splošnih razmer na RTV Slovenija je svet RTVS razpravljal na torkovi izredni seji, ki jo je zahtevalo pet članov – štirje predstavniki zaposlenih in predstavnica sveta delavcev.

Najrealnejša rešitev je posojilo

Robert Pajek, član sveta RTVS in predstavnik zaposlenih, je upravo vprašal, ali ima pripravljen načrt za primer, če država ne nakaže zakonsko predvidenih sredstev. Predsednica uprave Natalija Gorščak je odgovorila, da bi lahko RTVS denar pozneje izterjala po pravni poti. Ker pa s tem ne bi rešila trenutnega pomanjkanja denarja, je kot najrealnejšo kratkoročno rešitev navedla zadolževanje. »Scenarij, ki je najbolj realen, je, da se zadolžimo, ker glede na zakon ta denar moramo dobiti,« je dejala.

Pajek je podvomil, da je takšen načrt izvedljiv. Opozoril je, da je državno zakladništvo upravo po njegovih informacijah že obvestilo, da RTVS ne bo odobrilo višjega limita zadolževanja. »Uprava vedno govori, da se pogovarjate o možnostih, rešitve pa ni nobene,« je dejal. Podvomil je tudi, da lahko uprava z gotovostjo računa na državni denar. »Kako lahko uprava računa, da ji bo aktualna vlada dala denar? Ne ta ne prejšnja ni naredila tega, kar je obljubila. Vaš optimizem je zato skrajno občudujoč,« je dodal.

Nasprotno pa je Gorščakova vztrajala, da mora uprava izhajati iz veljavne zakonodaje. »Živimo v državi, kjer se zakoni spoštujejo. Novela zakona o RTV velja in država ima obveznost plačila. Dokler zakon velja, bomo ta denar dobili,« je odgovorila.

Ker državno zakladništvo po navedbah na seji RTVS ne namerava odobriti višjega limita zadolževanja, uprava možnost najema posojila preverja tudi pri komercialnih bankah. Pod kakšnimi pogoji bi se zavod lahko zadolžil in koliko bi ga stale obresti, na seji niso pojasnili. Ob tem RTVS že omejuje zaposlovanje, zunanja sodelovanja, naložbe in produkcijske stroške. Konec junija je imel zavod sklenjenih 1999 pogodb o zaposlitvi, kar je 30 manj kot ob koncu lanskega leta.

Junija so po zavodu krožile tudi neuradne informacije, da naj bi bili zaposleni v Simfoničnem orkestru in Big Bandu RTV Slovenija napoteni na čakanje. Po istih informacijah naj bi obe zasedbi nato zaradi nastopa na Poletni noči znova poklicali na delo. RTVS smo zato vprašali, ali so bili zaposleni po prireditvi ponovno napoteni na čakanje in ali je na čakanju še kdo od zaposlenih. Na zavodu so ostro zanikali, da bi bili na čakanju člani katere od obeh glasbenih zasedb ali kateri koli drugi zaposleni.

Presežek, ki ga na računu ni

RTVS letos pričakuje 15,23 milijona evrov iz proračuna: 10,88 milijona za narodnostne programe in 4,35 milijona za glasbeno produkcijo. Do konca junija bi morala prejeti 7,76 milijona evrov, vendar denarja ni bilo. Znesek je RTV Slovenija kljub temu knjižila kot terjatev oziroma prihodek, zato polletni rezultat kaže boljšo sliko od dejanskega stanja na računu. V prvih šestih mesecih je RTVS ustvarila 80,21 milijona evrov prihodkov in 78,04 milijona evrov odhodkov ter izkazala 2,17 milijona evrov presežka. Toda med prihodki je zajet še neprejeti državni denar. Hkrati so bili prihodki od oglaševanja za 3,12 milijona evrov nižji od načrtovanih. Računovodski presežek zato ne pomeni, da ima zavod dovolj denarja za sprotno poravnavanje obveznosti.

Primanjkljaj gotovine je uprava junija reševala z zadolževanjem. Pri enotnem zakladniškem računu si je izposodila kar 8,1 milijona evrov, vrnila 2,5 milijona, ostalo pa je 5,6 milijona evrov dolga. S posojili bi premostila zamudo države, vendar bi plačala dodatne obresti. Na ministrstvu za finance zagotavljajo, da so pravice porabe zagotovljene, RTVS pa naj bi dinamiko izplačil uskladila s pristojnima organoma. Toda zavod še nima niti denarja niti zanesljivega datuma nakazila.

Vnovič višji RTV-prispevek?

Jedro zapleta je različno razumevanje decembra sprejete novele zakona o RTVS. Ta je določila delež proračunskega financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije. Uprava vztraja, da obveznost države izhaja neposredno iz zakona in da za izplačilo niso potrebne posebne pogodbe. Ministrstvo za kulturo in urad za narodnosti nasprotno menita, da je treba pogodbi skleniti zaradi določitve namenske porabe, poročanja in nadzora. Ministrstvo za kulturo je junijski zahtevek za glasbeno produkcijo zavrnilo zaradi odsotnosti pravne podlage, 15. julija pa poslalo osnutek pogodbe. RTVS pripravlja pripombe, urad za narodnosti pa zahteva dopolnjen programski in finančni načrt.

Predlagatelji seje so upravo vprašali tudi, ali bo vlado zaprosila za največ desetodstotno zvišanje RTV-prispevka. Zakon vladi takšno spremembo iz ekonomskih razlogov omogoča, odločitev za naslednje leto pa mora sprejeti najpozneje do 1. septembra. Član uprave Luka Rupnik je dejal, da dopis s prošnjo o dvigu RTV-prispevka pripravljajo in ga bodo naslovili na vlado. Na vprašanje, kdaj ga bodo poslali in kakšno zvišanje bodo predlagali, ni odgovoril. Ob desetodstotnem dvigu bi se mesečni prispevek za gospodinjstva povečal s 14,02 na približno 15,42 evra.

Uprava je pripravila tudi rebalans, po katerem bi RTVS leto končala z okoli 2,4 milijona evrov primanjkljaja, vendar ga je umaknila. Predvideval je krčenje regionalnega poročanja, manj premier filmov, serij in dokumentarcev, opustitev večje jesenske razvedrilne oddaje ter približno 20 manj športnih prenosov. Ukrepi zato še niso sprejeti. Uprava bo morala pripraviti nov rebalans oziroma izbrati enega od dveh scenarijev poslovanja. Dokler država ne nakaže denarja, ostaja odprto, koliko časa lahko RTVS svoje delovanje financira s posojili.