Ob ustanavljanju celjskega urgentnega centra je veljalo, da bo tam kasneje delalo najmanj 15 zdravnikov urgentne medicine. Od začetka gradnje je minilo že skoraj desetletje, a je v tem urgentnem centru zaposlenih le pet specialistov omenjene stroke. Dva med njimi sta po podatkih celjske splošne bolnišnice zaposlena za krajši delovni čas, eden pa prek dopolnilnega dela. Skrb zbujajoči so tudi obeti, saj se ni na štiri mesta za urgentno medicino v celjski splošni bolnišnici na spomladanskem razpisu za specializacije do začetka maja prijavil nihče.
Vračanje v preteklost?
»Če se zanimanje za urgentno medicino v prihodnje ne bo povečalo, lahko takšno stanje pomeni vračanje splošne nujne medicinske pomoči na primarno raven,« so pred obujanjem pretekle organizacije posvarili v SB Celje. Pomanjkanje zdravnikov specialistov in nezanimanje za specializacijo iz urgentne medicine sta po njihovem posledica neurejenih razmer v urgentnih centrih. Primarna raven, ki zajema zdravstvene domove in koncesionarje, se po opažanju celjske bolnišnice nezadostno vključuje v delo teh centrov. Pomanjkanje urgentnih zdravnikov lahko nadomestijo le z zunanjimi zdravniki, so opozorili v celjski bolnišnici, na deloviščih urgentnega centra pa pomagajo tudi mladi zdravniki. »Poleg njih se morajo zaradi kadrovskega deficita na delovišča urgentnega centra v večji meri vključevati tudi bolnišnični zdravniki, predvsem internisti. Zaradi tega ostajajo nezapolnjena njihova primarna delovišča,« so opisali sedanji začarani krog.
Po oceni celjske bolnišnice bi bila na mestu odločitev, naj se specialisti urgentne medicine, ki danes večinoma delujejo v zdravstvenih domovih, zaposlujejo le v urgentnih centrih. Poklic urgentnega zdravnika bi s tem ponovno vrnili na strokovno raven, ki je bila predvidena ob ustanavljanju urgentnih centrov, menijo v bolnišnici.
Za urgentno medicino so glede na objavo Zdravniške zbornice Slovenije to pomlad prispele le tri prijave, prav vse za delo v UKC Ljubljana (rok za prijave na aktualni razpis za specializacije je sicer še do 9. junija). Za urgentno medicino v največji bolnišnici je bilo sicer predvidenih pet mest. V ljubljanskem centralnem urgentnem bloku danes največ specialistov urgentne medicine zaposluje splošna nujna medicinska pomoč, ki je del ljubljanskega zdravstvenega doma, trije pa so deloma zaposleni v urgentnem kirurškem bloku pod okriljem kliničnega centra. Na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana jim po drugi strani kljub večkratnim razpisom ni uspelo zaposliti nobenega specialista urgentne medicine. Pri obravnavi bolnikov v tamkajšnjih ambulantah zato sodelujejo le specializanti in specialisti s področja interne medicine, je dodal vodja internistične prve pomoči dr. Hugon Možina. Na internistični prvi pomoči bi potrebovali dodatno ekipo specialistov urgentne medicine za kritično bolne paciente, je poudaril, podobne nujne potrebe pa imajo še v urgentnem kirurškem bloku in splošni nujni medicinski pomoči. Za začetek bi potrebovali 12 specialistov urgentne medicine, je na nujo ljubljanske urgence opozoril Možina.
S sedanjim tempom nikoli do cilja
V urgentnem centru novogoriške splošne bolnišnice je trenutno za polni delovni čas zaposlen le en specialist urgentne medicine, eden pa je zaposlen za polovični delovni čas, je pojasnil predstojnik Erik Sedevčič. Če bi center deloval tako, kot je pred leti predvidel krovni dokument, bi potrebovali 15 specialistov urgentne medicine. Paciente, ki potrebujejo zdravljenje na sekundarni bolnišnični ravni s področja kirurških in internističnih urgentnih stanj, bodo lahko še naprej obravnavali bolnišnični specialisti teh strok. Večji in trenutno nepremostljiv izziv pa vidijo v enoti za hitre preglede. Ob sobotah, nedeljah in praznikih tam neprekinjeno delujejo specialisti družinske oziroma splošne medicine iz novogoriškega zdravstvenega doma. Med delovniki pa na tak način delujejo le ponoči. Podnevi ostaja omenjena enota brez ustreznega zdravnika, je pojasnil Sedevčič. Na sekundarno bolnišnično zdravljenje včasih tako napotijo tudi paciente, ki bi jih sicer oskrbeli v primarnem zdravstvu.
S trenutnim številom novih specializantov urgentne medicine v državi nikoli ne bo zadostnega kadrovskega bazena specialistov te stroke, opaža dr. Gregor Prosen, vodja delovne skupine za prenovo nujne medicinske pomoči in predstojnik mariborskega urgentnega centra. Med rešitvami, ki jih izpostavlja, je urejanje vizije razvoja urgentnih centrov in nujne medicinske pomoči, kar je mogoče po oceni Prosena doseči z reformo tega dela zdravstva. Potrebno bi bilo še sprejetje standardov in normativov dela v nujni medicinski pomoči, je ocenil. Izbiro te specializacije pa bi bilo smiselno po Prosenovih besedah spodbujati tudi z dodatkom za specializante urgentne medicine.
