Dvajsetega avgusta je začela veljati novela zakona o zaščiti živali, ki s 1. januarjem 2026 uzakonja kastracijo do sedem dni starih pujskov z obvezno uporabo anestezije in analgezije. Prepoved kastracije na živo, ki je trajala približno deset sekund, so v domnevni skrbi za dobrobit živali izsilili zaščitniki živali ob izdatni podpori koalicijskih poslank in poslancev. Veterinarska stroka je ob tem molčala, so se pa proti takšni zakonski rešitvi javno oglašali posamezni strokovnjaki s področja živinoreje.
Mnenje živinorejcev so veterinarji zatrli
Dr. Janko Skok, izredni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je med drugim poudaril, da rezultati tujih študij ne kažejo prepričljivih dokazov, da uporaba anestezije in analgezije bistveno zmanjša stres in bolečino živali, ter da z njuno uzakonitvijo ne rešimo osnovnega problema, to je kastracija/odstranitev mod pri pujskih, ki je sporna sama po sebi. »Prepričan sem, da bi morali naprej razpravljati o strategiji, kako bomo izpeljali kastracijo na način, kot jo zdaj uvajamo, a namesto tega hitimo s sprejemanjem zakona in skačemo v motno vodo,« je julija za Dnevnik posvaril Skok, veterinarska stroka pa je njegovo mnenje zatrla.
Dr. Milena Kovač, redna profesorica na katedri za znanosti o rejah živali na ljubljanski biotehniški fakulteti, nam je med sprejemanjem novele zakona o zaščiti živali med drugim dejala, da »pujski vreščijo za vsako figo«, ne le pri kastraciji (vreščanje zaradi bolečine je bilo glavni argument zaščitnikov živali za prepoved kastracij na živo), saj je zanje stresno vsakršno lovljenje ali držanje, tudi z namenom crkljanja. »Verjetno je bolečina ob uporabi analgetikov in anestetikov manjša. Zlasti v poskusih so potrjene prednosti, ki jim ne moremo oporekati. Toda če brskamo po prispevkih iz prakse, se kažejo tudi negativne strani: postopek je daljši, zahteva več dela, nekatere pujske je treba prebujati, tudi izgube živali so lahko večje,« je nanizala dr. Milena Kovač in dodala, da je lahko veliko tveganje tudi obisk veterinarja. »Potrebujejo ga v rejah, v katerih so živali bolne. Vstop v rejo bi moral potekati preko sanitarnega vozla, kar pomeni, da se za vstop in izstop stušira in preobleče. Kastracija poteka v prasilišču, kjer so svinje in pujski najbolj občutljivi. Napredna veterinarska stroka v tujini rejcu svetuje in pomaga predvsem pri prašičih, ki so preseljeni v bolnišnico na kmetiji, kastracija pa je – tako kot osemenjevanje – prepuščena kmetu,« je med drugim julija za Dnevnik navedla Milena Kovač.
Uveljavitev zakonskega določila bi odložili za leto dni
Šele po sprejetju novele zakona o zaščiti živali so se mnenju Janka Skoka in Milene Kovač pridružili tudi veterinarji in celo vodilni na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Družno so začeli iskati rešitve, kako zaobiti zakonska določila, da bi lahko kastracije še naprej izvajali tudi rejci in ne zgolj veterinarji. Tretjega septembra je tako državna sekretarka na MKGP Maša Žagar javno naznanila, da bodo lahko kastracije izvajali tudi rejci, če se bodo na veterinarski fakulteti usposobili za veterinarske pomočnike in bodo s katero od veterinarskih organizacij sklenili pogodbeno razmerje za to delo.
»Usposabljanja se bodo začela izvajati nemudoma,« je 3. septembra napovedala Maša Žagar, a se slaba dva meseca kasneje še zmeraj niso. Zapleta se na več koncih. Veterinarska fakulteta je program usposabljanj sicer pripravila, soglasje k njemu morata dati tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter Veterinarska zbornica Slovenije (VZS). »UVHVVR je že podala soglasje k programu usposabljanja, VZS pa po naših informacijah tega še ni storila. Program torej še ni usklajen,« so nam pojasnili na upravi. Dodajmo, da je upravni odbor VZS sprejel sklep, s katerim je MKGP pozval, naj začetek veljavnosti zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na kastracijo pujskov, odložijo za leto dni, torej na 1. januar 2027. Ministrstvo smo vprašali, ali je tak predlog izvedljiv, in dobili naslednji odgovor: »Veterinarska zbornica je predlagala enoletni odlog začetka izvajanja zakona, ni pa navedla razloga za takšen odlog, zato se ministrstvo do tega ni opredelilo.«
Kdo bo plačnik?
Kdaj se bo začelo usposabljanje veterinarskih pomočnikov za kastracije pujskov, na MKGP ne vedo. »Razpisal ga bo izvajalec po prejetju soglasij k programu usposabljanja,« so navedli, zato smo za pojasnila zaprosili Nacionalni center za dobrobit živali na veterinarski fakulteti. Njegov vodja dr. Ožbalt Podpečan je napovedal, da se bo usposabljanje rejcev za veterinarske pomočnike začelo predvidoma sredi novembra. Poudaril je tudi, da se rejci na usposabljanje ne morejo prijaviti, če niso na listi veterinarskih organizacij, ki so izkazale interes, da potrebujejo veterinarske pomočnike za kastriranje do sedem dni starih pujskov.
Veterinarski pomočniki, ki bodo želeli kastrirati pujske, bodo namreč morali za to delo skleniti pogodbo z eno od veterinarskih organizacij. Te pa za tovrsten kader niso pretirano zainteresirane, kar ne preseneča, saj bo storitev kastracij prvi dve leti financirala država (skupaj naj bi zanje namenila 2,8 milijona evrov), zato jih bo večina to delo raje sama opravljala. Podpečan nam je včeraj sporočil, da so po podatkih VZS interes za sklenitev pogodbe z veterinarskimi pomočniki doslej izkazale zgolj štiri veterinarske organizacije. Negotovost je še vedno tudi glede financiranja kastracij. Na MKGP so včeraj za Dnevnik potrdili: »Proračunska postavka, s katere se bo sofinancirala storitev kastracije pujskov, še ni znana.«
Državna sekretarka Maša Žagar je 3. septembra poudarila: »Financirali bomo tudi tečaje za veterinarske pomočnike: kotizacijo in pripravo usposabljanja.« Včeraj smo od Podpečana dobili drugačno razlago. Pojasnil je, da bo usposabljanje, ki naj bi obsegalo šestnajst kontaktnih ur in lastno delo, stalo predvidoma 400 evrov brez DDV, »plačnik usposabljanja pa bo slušatelj«.
