Na burno dogajanje v romskih naseljih v zadnjih tednih se je odzvala tudi delovna skupina za obravnavo romske problematike. Njena glavna naloga je spremljanje uresničevanja Nacionalnega programa ukrepov vlade RS za Rome, sprejetega za obdobje med letoma 2021 in 2030, a v uradu za narodnosti trenutno že pripravljajo posodobitve programa, ki naj bi vključeval predloge rešitev in ukrepov, pripravljenih na podlagi opravljenega dela delovne skupine.
Državna sekretarka in vodja delovne skupine Helga Dobrin je ocenila, da gre za področje, ki zahteva sodelovanje tako državnih institucij kot lokalnih in romskih skupnosti. Na seji so ugotovili, da je treba spremeniti način dela medresorske delovne skupine. »Ustanovili bomo posebno podskupino, ki se bo ukvarjala z izboljšanjem varnostne problematike. Člani romske skupnosti so namreč najpogosteje stigmatizirani prav zaradi kriminalnega delovanja,« je dejala. Skupina, ki bo ustanovljena na predlog predsednika vlade, za zdaj še nima jasnih ciljev.
Župani do dela kritični
Delovna skupina je policijo pozvala, naj pripravi analizo, ki bo odgovorila na vprašanje, koliko je dozdajšnja povečana prisotnost policije pomagala pri izboljšanju varnostnih razmer. »Preučili bodo tudi, ali so potrebni dodatni ukrepi za povečanje varnosti na območju, kjer živi romska populacija,« je dodala Helga Dobrin. Prihodnji teden naj bi se sestala tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič, že danes pa bo Poklukar skupaj z enim od namestnikov generalnega direktorja policije obiskal občini Ribnica in Kočevje. Kot je zagotovila Helga Dobrin, bodo tudi drugi člani delovne skupine zdaj pogosteje prisotni na terenu.
Kljub temu da skupina deluje že od jeseni 2022, župani konkretnih sprememb na terenu ne opažajo. Tudi do zdajšnjega delovanja delovne skupine so skeptični. Konkretnih rešitev namreč še ni, prav tako ni znano, kdaj naj bi bila ustanovljena nova podskupina, kdo bodo njeni člani in kdaj bi lahko začela delati. »V tem času smo imeli precej intenzivnih sestankov, kjer smo se osredotočili predvsem na integracijo. Na začetku je bila največja težava neobiskovanje šole romskih otrok in nekončevanje izobraževalnega programa,« je na očitke odgovorila Helga Dobrin.
Razmere še nikoli tako slabe
Svoje predloge je delovni skupni predstavil tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, ki je ocenil, da je politično vzdušje trenutno na najnižji ravni v zgodovini samostojne Slovenije. Opaža, da sovraštvo do pripadnikov romske skupnosti narašča, v nekaterih romskih naseljih so varnostne razmere zelo slabe. »Kljub precejšnji finančni podpori države občinam na jugovzhodu države, v katerih živijo Romi, rezultatov pri izboljšanju položaja romske skupnosti ni, v nekaterih primerih se stanje celo poslabšuje,« je pojasnil.
Vlado je zato pozval k celostni obravnavi in sistemskim rešitvam romske problematike, k spremembi člena zakona o financiranju občin, ki bi določala namensko uporabo sredstev, ki jih prejmejo občine, in zavezovala k upoštevanju zakona o romski skupnosti. Občine bi morala vlada po njegovem mnenju pozvati k pripravi prostorskih aktov, s katerimi bi bilo mogoče v naseljih zagotoviti pitno vodo in komunalno infrastrukturo. Spremembe bi radi videli tudi na področju vzgoje in izobraževanja, pri obvladovanju nasilja in kriminala ter pri preprečevanju diskriminacije in antiromizma.
