V začetku meseca je državni zbor z 61 glasovi za potrdil odlok o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja ustave. Na podlagi odloka se je v ustavo dodal nov 74.a člen, ki ga je parlament s potrebno dvotretjinsko večino sprejel novembra. V njem piše, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.
Slovenija se je s tem pridružila Slovaški, ki je bila doslej edina članica evrskega območja s tovrstno ustavno ureditvijo. Pravico do gotovine je letos na ustavni ravni zagotovila tudi Madžarska, ki pa ni članica evrskega območja.
Novi člen slovenske ustave ne pomeni, da je že zdaj mogoče vedno in vsepovsod zahtevati možnost plačila z gotovino. Določba namreč vsebuje posebnost: to področje bo podrobneje uredil poseben zakon. Zanj je pristojno ministrstvo za finance. »Rok za sprejem zakona ni določen, prav tako ni določena časovnica priprave in sprejema, si pa bo ministrstvo prizadevalo za zakonsko ureditev te problematike čim prej v letu 2026,« je sporočilo Dnevniku.
Kako je nova pravica našla pot v ustavo
Državni zbor je ustavni zakon sprejel 21. novembra, in sicer na pobudo združenja Povezani smo, ki je novembra 2023 vložilo 56.267 podpisov. Kot so pojasnili v združenju, želijo jasno zaščititi fizično gotovino. Pojem gotovina se mora po njihovem prepričanju vedno nanašati na denar v fizični obliki. »Gotovina predstavlja temeljno sredstvo finančne svobode posameznika, omogoča enakopravno sodelovanje v gospodarskem življenju in krepi zaupanje v evro kot skupno valuto,« je poudaril Ivan Jurgec, pobudnik vpisa pravice do uporabe gotovine v ustavo.
Združenje je predlagalo besedilo 50.a člena ustave, v katerem bi se pravica do uporabe gotovine nanašala na nakupe blaga ali opravljene storitve. Štiričlanska strokovna skupina ustavne komisije državnega zbora (njen poročevalec je bil Miro Cerar) je ocenila, da je primernejša rešitev 74.a člen, ki določa, da se ta pravica nanaša na uporabo gotovine v pravnem prometu nasploh.
Tako zapisan člen ni v nasprotju z monetarno ureditvijo EU in hkrati daje napotilo slovenskemu zakonodajalcu, naj povsod tam, kjer je to mogoče in primerno ter ni v nasprotju s pravnim redom EU, zagotovi ustrezne oziroma dodatne možnosti uporabe gotovine v pravnem prometu – v fizični (materialni) obliki bankovcev in kovancev.
Strokovna skupina sicer opozarja, da pravica do uporabe gotovine ne sodi med tako imenovane absolutne ustavne človekove pravice, ki jih v nobenem primeru ni dopustno razveljaviti ali omejevati, temveč med relativne ustavne človekove pravice, glede katerih lahko zakon določa tudi omejitve. Bodoče omejitve gotovinskega poslovanja bodo morale biti ustavnopravno legitimne, primerne, razumne in sorazmerne.
Kaj bo določil zakon, ki ga še ni
Vse te vidike bo moral, kot že rečeno, nasloviti zakon, ki ga še ni. Zagotavljati bo moral, da bo pravica do uporabe gotovine v največji možni in dopustni meri upoštevana oziroma da bo možnost uporabe gotovine dodatno zagotovljena povsod tam, kjer v praksi še ni ali ni v zadostni meri. Obrazložitev spremembe ustave našteva več primerov: gotovinsko plačevanje pred upravnimi organi, v bankah, na poštah, pri uporabi parkirišč, pri plačevanju avtobusnih, vlakovnih in drugih prevozov potnikov ter pri drugih oblikah plačevanja blaga in storitev oziroma v pravnem prometu nasploh.
Kaj pravi Finančna uprava (Furs), ki danes v svojih uradih ne omogoča gotovinskega plačila? Bodo uvedli blagajne? »Finančna uprava omogoča plačevanje davkov na različne načine: s kartičnim plačilom, mobilno telefonijo in prek spletnih bank,« je v odgovoru naštel Furs. »Zavezanci pa lahko pri ponudnikih plačilnih storitev, na primer na banki ali pošti, davke plačajo tudi z gotovino.«
»Nismo še bili seznanjeni s predvidenim načinom uresničitve ustavne pravice, vendar ne pričakujemo, da bi zakon zahteval obvezno uvedbo gotovinskega plačevanja neposredno pri vozniku,« Dnevniku odgovarja Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP). Za LPP je najbolj ustrezna taka ureditev, ki omogoča plačilo z gotovino, vendar na za to varnih in organizacijsko učinkovitih mestih – torej izven avtobusa. »Gotovinsko plačevanje je v Ljubljani že danes zagotovljeno na številnih lokacijah (urbanomati, potniški center, trafike …),« poudarjajo v javnem podjetju. »Sistem Urbana namreč omogoča enostavno prednaložitev dobroimetja z gotovino. To je skladno z načelom, zapisanim v predlogih zakonskih rešitev, da se gotovine ne zahteva tam, kjer je to tehnično ali varnostno onemogočeno, zato menimo, da je že danes zagotovljena pravica do uporabe gotovine.«
»Dosledno spoštujemo veljavno zakonodajo in jo bomo spoštovali tudi v prihodnje,« zagotavljajo v skupini Slovenske železnice (SŽ). »Potnikom že danes v največji možni meri omogočamo uporabo gotovine pri nakupu vozovnic. Nakup vozovnic na prodajnih mestih potniškega prometa SŽ lahko kupci opravijo z gotovino, gotovinsko poslovanje omogoča tudi večina kartomatov, nenazadnje pa lahko potnik vozovnico z gotovino kadarkoli poravna tudi pri sprevodniku ob vkrcanju na vlak. Čeprav se velik del plačevanja še vedno opravi z gotovino in ta za potnike ostaja pomembno plačilno sredstvo, zaznavamo vse pogostejše odločanje za kartično oziroma brezstično kartično plačevanje, še posebej pri tujih potnikih.«
Na mariborski javni potniški promet nova ustavna določba nima vpliva. »Po veljavnem ceniku je potnikom na voljo tudi plačilo vožnje neposredno pri vozniku na avtobusu tako z gotovino – kovanci ali bankovci – kot z bančno kartico. Prav tako imajo vsi uporabniki mestnega avtobusnega prometa v Mariboru možnost kupiti vozovnice z gotovino na 27 prodajnih mestih,« odgovarja Javni holding Maribor.
