Danes je začela veljati vladna novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki so jo volilci konec novembra z jasno večino potrdili na zakonodajnem referendumu. Kot smo že poročali, gre po referendumu zakon o RTVS še na ustavno sodišče. Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, generalni direktor Andrej Grah Whatmough, direktor TV SLO Uroš Urbanija in namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič so na ustavno sodišče namreč vložili pobudo za presojo ustavnosti novele.
Gregorčič je skupaj s profesorjem za evropsko pravo dr. Matejem Avbljem na današnji tiskovni konferenci predstavil razloge za pobudo. Kot ključno sta izpostavila sporno predčasno prenehanje mandatov. Po mnenju pobudnikov zakon v nasprotju z ustavo posega v še trajajoče mandate sedanje vodstvene, upravljalske in nadzorstvene strukture javnega medija, pri čemer so opozorili, da so posamezni člani ostali brez pravice do sodnega varstva. Gregorčič meni, da bi ustavno sodišče moralo izvajanje zakona do odločitve zadržati, saj da bodo v nasprotnem primeru nastale nepopravljive posledice, ker se pobudniki tudi v primeru, če bi bila novela ocenjena za protiustavno, ne bodo mogli vrniti na svoje položaje.
Na tnalu prenehanje mandatov
S tem ko je zakon začel veljati, so namreč prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja RTVS, direktorja radia in direktorja televizije. Člani programskega in nadzornega sveta bodo do ustanovitve enotnega sveta RTVS nadaljevali svoje delo, vodstveni funkcionarji pa bodo opravljali tekoče posle kot vršilci dolžnosti. V skladu z novelo zakona se bosta zdajšnji 29-članski programski svet in 11-članski nadzorni svet umaknila 17-članskemu svetu zavoda, ki mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Zakon zato po mnenju Avblja pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Iz ustavnega prava izhaja, da so mandati oseb, ki tvorijo relativno neodvisne pravne subjekte in na katerih individualni neodvisnosti sloni neodvisnost institucije, v kateri sedijo, varovani pred zakonitimi posegi oblasti, razreši se jih lahko samo po postopkih, ki uveljavljajo individualno odgovornost. Poleg tega jim mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Nihče od pobudnikov tega nima, ker jim je mandat prenehal z zakonom samim,« je izpostavil. In dodal: »Če bi lahko vsakokratna parlamentarna večina v relativno neodvisne pravne subjekte z zakonom nastavljala svoje ljudi, bi to vodilo v odvisnost teh subjektov od vsakokratne oblasti.«
Temu oporekajo v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so že večkrat opozorili na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da ustaljena ustavnosodna praksa posegov v obstoječe pravne položaje in pravne koristi ne izključuje, ampak jih dopušča, če zanje obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih. Ministrica za kulturo Asta Vrečko sicer meni, da bo zakon uspešno prestal ustavno presojo, za N1 pa je komentirala, da je ustavna presoja zakona zgolj še »eden od zavlačevalnih manevrov, da se podaljšajo mandati in nadaljuje dekonstrukcija javnega medija«.
Kaj pravi intuicija Petra Gregorčiča
Danes opolnoči se je sicer v okviru programskega sveta na dopisni seji zaključilo glasovanje o predlogu programsko-produkcijskega načrta za prihodnje leto. Do zaključka redakcije izid glasovanja še ni bil znan. Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič sredi dneva še ni razkril, ali mu je uspelo zbrati petnajst glasov, ki so potrebni za sprejem letnega načrta. Dvoumno se je izrazil, da mu »intuicija pravi, da RTV Slovenija v novo leto ne bo šla brez programsko-produkcijskega načrta«. To sicer tehnično gledano drži v vsakem primeru, saj tudi če novi letni načrt do prvega januarja ni sprejet, v veljavi ostane načrt prejšnjega leta, o konkretnem razporejanju sredstev med programskimi enotami pa vsak mesec – do sprejema novega načrta – odloča generalni direktor.
Do predloga programsko-produkcijskega načrta so kritični zlasti zaposleni, ki opozarjajo, da ne rešuje padca gledanosti informativnih oddaj TV Slovenija. Gregorčič je sicer skušal z njimi zbližati stališča in je predvidel ponovno uvedbo ukinjenih oddaj Globus in Politično. Pomenljivo pa je tudi, da v načrtu ni več oddaje Panorama, ki je bila paradni projekt odhajajočega vodstva.
