Za srečanje sta zaprosili Danska in Grenlandija po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA zlepa ali zgrda prevzele Grenlandijo. Po Trumpovih besedah je to v njihovem nacionalnem interesu, da bi zagotovili, da arktičnega otoka ne bi prevzeli Rusija in Kitajska.
Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, a je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu.
Prebivalci otoka, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Köbenhavnu.
Trumpovi ideji nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata. Frederiksenova je v torek poudarila, da želi Danska okrepiti sodelovanje na področju varnosti na Arktiki z ZDA, Natom, Evropo in z arktičnimi državami v Natu.
V Washingtonu so sicer želeli Grenlandijo zaradi njene strateške lege pred tem odkupiti ali prevzeti najmanj štirikrat, prvič leta 1867 po nakupu Aljaske.
Med drugo svetovno vojno so si Američani zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostali na otoku, kjer imajo trenutno poleg več zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne tudi delujoče vesoljsko oporišče.
