Kot vse kaže, prihodki bolnišnic za zdaj še zdaleč ne bodo zadoščali za pokrivanje višjih plač zaposlenih. Učinki plačne reforme, ki v tem trenutku še niso v celoti znani, se bodo pri priznanih cenah storitev in posledično prilivih bolnišnic poznali šele z zamikom. Tako je mogoče razbrati iz dopisa, ki smo ga pridobili. Z ministrstva za zdravje so ga bolnišnicam poslali ta teden.

Možnost likvidnostnih posojil

Zavode so v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, obvestili o možnosti likvidnostnih posojil v okviru enotnega zakladniškega računa. Plačna reforma zajema široko področje sprememb in ne le enostavno prevedbo plačnih razredov v novo plačno lestvico, poudarjajo na ministrstvu. Javni zdravstveni zavodi prejšnji teden še niso imeli na voljo dovolj zanesljivih informacij o finančnem učinku plačne reforme, ugotavljajo.

Prav tako še ni zaključeno preverjanje prvih izračunov na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstva za javno upravo. »Ker cene zdravstvenih storitev vključujejo realen povprečni plačni razred, je pred dokončano prevedbo nemogoče določiti nove verodostojne cene zdravstvenih storitev,« zamik pojasnjujejo na ministrstvu. Razkorak med prilivi v zdravstveno blagajno in njenimi odhodki letos sicer pokriva transfer iz državnega proračuna do višine 420 milijonov evrov, so pristavili.

Na omenjeni transfer so spomnili tudi na ZZZS. Prvotna ocena, da bodo morali prek dviga cen zdravstvenih storitev za dvig plač v zdravstvu nameniti 131,7 milijona evrov, je po njihovem predvidevanju sicer prenizka. Trenutno pričakujejo, da bodo izračune za dvig cen zdravstvenih storitev, ki bodo odražali dvig plač, pripravili marca. »Dvig cen zdravstvenih storitev v marcu bo vključeval tudi poračun za januar in februar 2025,« napovedujejo na ZZZS. Sistemska reforma plač v javnem sektorju je obsežna in zahtevna, opažajo, zato je zahtevna tudi ocena njenega vpliva na več kot 1500 izvajalcev zdravstvenih storitev v javnem sistemu.

UKC Ljubljana: Sprva okoli 20-milijonsko povečanje

Podatki o dejanskem povišanju mase plač bodo znani po prvem izplačilu plač po novem, napovedujejo v UKC Ljubljana. Po trenutnih ocenah pričakujejo v letošnjem letu povečanje mase za plače za okoli 20 milijonov evrov. Ko bo prenova plačnega sistema v celoti implementirana – gre za leto 2028 – pa se bo masa plač na letni ravni po trenutnih ocenah povišala za 60 milijonov evrov. Pri plačni reformi je kar nekaj izzivov, ocenjujejo v največji slovenski bolnišnici z 8594 zaposlenimi: »Predvsem bi izpostavili kratek rok za implementacijo, še posebej v javnih zavodih s tako velikim številom zaposlenih.«

Zamik pri dvigu cen pomeni, da bodo morali razkorak pri financiranju premostiti z lastnimi sredstvi, so sporočili iz UKC Maribor. Likvidnostnega posojila pri enotnem zakladniškem računu ne bodo najeli, so se odločili.

V skrajnem primeru lahko zamik pri dvigu cen storitev bolnišnicam sicer povzroči težave pri plačevanju računov dobaviteljem. Vsa sredstva, ki jih v obliki akontacij za opravljeno delo prejmejo od ZZZS, bodo hranili za izplačilo januarskih plač, je potrdila direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar. Mogoče je tudi, da bodo zaprosili za likvidnostno posojilo. »Vendar se bomo o tem in o višini odločali, ko bomo imeli narejen obračun plač za januar,« je dodala direktorica.