Danes začnejo veljati še zadnje pravice iz dolgotrajne oskrbe – do oskrbe v instituciji, dnevne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ali denarnega prejemka. Pri ključni pravici do oskrbe v instituciji naj po zagotovilih ministrstva za solidarno prihodnost v nasprotju z drugimi pravicami ne bi prihajalo do zamud. To bi namreč pomenilo, da se stanovalcem v domovih položnice še ne bi znižale, čeprav jim nova pravica prinaša ravno to – plačilo le za nastanitev in prehrano od decembra naprej, medtem ko se bo oskrba v pripadajočem obsegu pokrila iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Cena za standardno namestitev (v dvoposteljni sobi z delitvijo kopalnice) za nikogar ne bo smela znašati več od zajamčene pokojnine (781 evrov), vse nadstandardne storitve pa bo treba doplačati. Toda glavno odgovornost za pravočasnost prevedbe obstoječih stanovalcev v novi sistem je ministrstvo, ki z uvedbo sistema zamuja, pet minut pred dvanajsto dejansko preneslo na vstopno točko na ljubljanskem centru za socialno delo (CSD) in domove za starejše, kjer se je že začela bitka s časom.
Posebni prevedbeni zakon, ki ga je državni zbor nedavno sprejel po nujnem postopku, določene postopke na CSD in v domovih starejših nekoliko poenostavlja, to pa še ne pomeni, da bo prevedba obstoječih stanovalcev popolnoma samodejna. Zakon o dolgotrajni oskrbi je v osnovi predvideval, da bodo stanovalci v novi sistem prevedeni na podlagi odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe (ne da bi morali tudi skozi postopek ocenjevanja), na podlagi katerih bi sklenili osebne načrte o storitvah. Ker brez ustreznega informacijskega sistema odločb ne bi bilo mogoče izdati pravočasno, je po novem zaradi pohitritve postopek obrnjen na glavo – osebni načrt bo mogoče skleniti že na podlagi preveritve izpolnjevanja pogojev, CSD pa bo odločbo nato izdal do konca leta 2026.
Večina na novem sistemu
Domovi za starejše so v glavnem že oktobra zbrali soglasja stanovalcev za prevedbo v novi sistem, za kar se je odločila velika večina, in jih poslali na ljubljanski CSD. Skrajni rok za podajo soglasja je potekel minuli petek. Vstopna točka na ljubljanskem CSD mora za vsakega posameznika določiti kategorijo dolgotrajne oskrbe in pri več drugih organih preveriti, ali izpolnjuje pogoje in ali ima primerljive pravice, ki bodo z vstopom v novi sistem prenehale (na primer do dodatka za pomoč in postrežbo). Ti postopki potekajo počasi, saj še ni informacijsko podprte izmenjave podatkov. Odgovora CSD Ljubljana, koliko soglasij so prejeli in kako potekajo postopki, še nismo prejeli, neuradno pa so obdelali približno 8000 primerov. Šele na tej podlagi lahko domovi s stanovalci sklenejo osebni načrt in dogovor o nastanitvi in prehrani. Rok za sklenitev je najpozneje do 31. decembra 2025, veljali pa bodo od 1. decembra, torej za nazaj.
Za oskrbovance, ki niso sposobni samostojno sodelovati v postopku (na primer zaradi demence) in še nimajo pooblaščenca ali skrbnika, bo po zakonu dom sam določil začasni osebni načrt, ki bo veljal, dokler ne bo urejeno skrbništvo.
»Skrb, ali bomo vse izpeljali v roku, je na mestu, ker je treba skleniti približno 20.000 osebnih načrtov in prav toliko dogovorov ter izpeljati še nekatere druge postopke. Dejansko nas je ministrstvo potisnilo v zelo neprijeten položaj, a naredili bomo vse, kar je v naši moči, saj ni sprejemljivo, da bi bil del stanovalcev preveden, del pa ne,« pravi Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V skupnosti so na zadnjem posvetu pri predsedniku vlade predlagali pripravo kriznega načrta, če bi se pri prevedbi karkoli zalomilo.
Zagata za čakajoče v vrsti
Stanovalce, ki ne bi prešli v novi sistem, medtem čakajo višje cene kot doslej, saj se bo po 1. decembru oskrbnina po starem sistemu dvignila za do 20 odstotkov, ker država ne bo več sofinancirala višjih stroškov dela zaposlenih.
Višje cene pa prehodno očitno čakajo tudi tiste starejše, ki so zdaj v čakalnih vrstah za sprejem v dom in bodo nastanitev, na primer zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, potrebovali hitro oziroma še preden bo odločeno o njihovi vlogi za dolgotrajno oskrbo, kar bi lahko trajalo več mesecev. Sprejemi v dom bodo namreč še vedno mogoči tudi po zakonu o socialnem varstvu. Za ta namen bodo morali imeti domovi rezerviranih 20 odstotkov postelj. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije sicer vsem tistim, ki so zdaj v čakalni vrsti (takšnih je 39.000, a je veliko vlog na zalogo), pojasnjujejo, da se te čakalne vrste ne ukinjajo. Če želi nekdo ohraniti možnost sprejema po obeh poteh, umik vloge po starem sistemu ni potreben. Je pa za sprejem po zakonu o dolgotrajni oskrbi treba vložiti ločeno vlogo na vstopno točko pristojnega CSD, vendar šele takrat, ko je izkazana dejanska potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe, saj sistem ne omogoča, da bi vlogo oddali na zalogo.
Kdor bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, a mesta v domu še ne bo dobil (pa tudi oskrbe na domu ne), bo v vmesnem obdobju lahko koristil denarni prejemek. Tega bo lahko izbral tudi, če storitev oskrbe v javni mreži ne bo želel. Dejanska dostopnost storitev bo sicer odvisna od razpoložljivega kadra, ki ga primanjkuje.
