V manjši hiši v romskem naselju ob Trdinovi cesti v Šentjerneju živi trinajst ljudi. Med njimi štirje otroci, trinajstletni Silvester, enajstletni Gabriel, devetletni Jakob in komaj leto in tri mesece stara Fiorela. Pred nekaj tedni je družina v požaru izgubila del domovanja. Že ob prihodu na njihovo dvorišče opazimo črne obrobe okoli oken in vrat, del strehe pokriva polivinil.
»Okrog pete ure zjutraj sem zaslišal pokanje. Stopil sem k oknu, da bi pogledal, kaj se dogaja, in zagledal močno svetlobo. Gorelo je pri nas,« se spominja oče Klavdijo Hudorovac. Zbudil je speče člane družine in jim zabičal, naj se čim zapustijo hišo. Žena Damjana Jurković je v paniki poskušala hitro spraviti otroke iz hiše. »Zagorelo je v kuhinji. Zgorel je še prostor, kjer smo spali z otroki. Bala sem se, da se bo komu kaj zgodilo. Čez noč smo izgubili skoraj vse,« je povedala.
Izgubili tudi zajčke
Družina Hudorovac je prepričana, da je bil požar podtaknjen. Del hiše je danes popolnoma neuporaben. Prostor, kjer je bila kuhinja, je ves osmojen, v zraku je še vedno čutiti vonj po dimu. Majhen prostor, v katerega stopimo iz kuhinje, je kar šestim družinskim članom predstavljal spalnico. Tudi ta je neuporaben, saj so stene obdane s sajami, okna pa popokana ali razbita.
Klavdijo Hudorovac je imel v manjšem pomožnem objektu ob hiški okoli 70 zajčkov v kletkah, saj je bil član novomeškega Društva gojiteljev malih pasemskih živali. Večina jih je v požaru zgorela, rešiti jim je uspelo le dva. »Nekateri so še danes v kletkah. Težko mi je gledati vse to in ne vem, kaj naj naredim,« je povedal.
Danes družina večji del dneva preživlja na prostem in v avtomobilu pred hišo. Kar nekaj noči so prenočili v avtu, še vedno imajo tam pripravljeno posteljnino, nekaj oblačil in odeje. Ponoči zdaj, ko je za spanje v avtomobilu premrzlo, spijo v delu hiše, kjer prebiva Klavdijev oče. »Preveč nas je, tako ne bo šlo naprej. Otroci imajo šolo, in ko pridejo domov, nimajo svojega prostora. Cele dneve so zunaj na dvorišču. Občino smo zato zaprosili za bivalni zabojnik,« je dejal Hudorovac.
Pomagala bi jim lahko civilna zaščita
S pomočjo nekdanje romske svetnice v Šentjerneju, sosede Darke Brajdič so že dan po požaru začeli aktivno iskati pomoč. Najprej so se obrnili na občino Šentjernej, kjer se sprva niso odzvali, nato pa so družini podarili kos polivinila, ki zdaj pokriva odprto streho. Zaprosili so tudi za bivalni zabojnik, ki bi ga občina lahko družini zagotovila v sodelovanju s civilno zaščito. Civilna zaščita namreč zabojnik zagotovi le na poziv občine, ta pa mora za postavitev zabojnika zagotoviti zemljišče. Hiša, v kateri prebiva družina Hudorovac, je že tako na zemljišču v občinski lasti, sicer postavljena nelegalno, a imajo v hiši elektriko in vodo.
Po pomoč so se zatekli tudi na center za socialno delo, kjer so jih usmerili na Karitas. Iz organizacije so jim nato dostavili dva paketa hrane. Na njihovo prošnjo so se odzvali še v javnem podjetju EDŠ, ki v občini skrbi za zagotavljanje in izvajanje gospodarskih služb. »Prišli so pogledat, a niso naredili še nič. Župan pa se na naše prošnje ni odzval niti nas ni obiskal,« so pojasnili.
Romi drugačni od drugih občanov
Družini so na pomoč poleg Darke Brajdič priskočili še drugi sosedje s Trdinove ceste. Prinesli so jim oblačila, odeje, hrano. Vsi pa so ogorčeni nad odzivom občine. Prebivalci naselja so prepričani, da so odzivi takšni le, ker gre za romsko družino.
»Če bi se to zgodilo kateri drugi družini, bi vsi priskočili na pomoč. Župan bi prišel pogledat, zagotovili bi ji začasno namestitev. Ker gre za romsko družino, pa vsi pogledujejo stran. Žalostno je, ker so otroci pristali na cesti. Družina nima dovolj denarja, da bi lahko hišo sama obnovila,« je pojasnila Darka Brajdič.
Da je odziv občine in drugih drugačen, ko gre za Rome, opažajo tudi drugi prebivalci naselja. Prepričani so, da občina z njimi komunicira le preko policije, ki naselje redno obiskuje. »Čeprav smo mirni in je naše naselje urejeno, smo zaradi predsodkov vsi Romi obravnavani enako. Ampak pri nas ni nasilja, ni smeti. Ljudje se trudijo,« je še pripomnil zdajšnji romski svetnik Valentin Brajdič.
Občina očitke zavrača
Na občini Šentjernej so nam pojasnili, da so prošnje družine prejeli, a glede na obseg požara civilna zaščita ni bila aktivirana. Organizacijo pomoči so koordinirali s centrom za socialno delo, ogledali naj bi si tudi pogorišče in opravili oceno ogroženosti družine. Zdaj poteka postopek za dodelitev pomoči pri Rdečem križu Slovenije in enkratne denarne pomoči centra za socialno delo. »Občina se je potrudila iskati rešitve, tako kot bi ravnala tudi v morebitnih tovrstnih stiskah občanov, saj razlik med njimi ne smemo delati,« so še zapisali. Pojasnili so še, da je občina stopila v stik z osnovno šolo, kjer preverjajo možnosti, da bi za otroke uredili brezplačne obroke v šoli.
