Na turistično sezono bodo letos vplivali geopolitične napetosti in podražitev kerozina, manj bo denimo azijskih gostov, a bi te lahko nadomestili evropski, raste denimo tudi obisk gostov iz ZDA. Bo pa treba intenzivirati promocijo in trženje na potencialnih trgih, je na nedavnem dogodku ob vstopu v poletno turistično sezono v organizaciji Slovenske turistične organizacije s partnerji poudaril direktor v Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo.
Izpostavil je tudi rast stroškov dela, energije, materiala, storitev. "Podjetja v panogi se soočajo z dilemo prenašanja teh višjih vhodnih cen v prodajne. To sicer velikokrat ni možno, ker prodajne cene tako ali drugače omejujejo trg, tako da se dogaja, da se kljub višjim prihodkom zmanjšujejo dobički. To je razmeroma tvegano, saj se s tem zmanjšuje možnost investiranja, kar ima za posledico zmanjševanje konkurenčnosti na globalnem trgu," je povzel Pobegajlo, ki vsemu povedanemu navzlic verjame v dobro sezono.
Turistična podjetja pa se po njegovih besedah "zelo jasno zavedajo" pomena kadrov. Povprečne plače v turizmu so se med letoma 2019 in 2025 po podatkih Ajpesa zvišale za 48 odstotkov, medtem ko je inflacija dosegla polovico te rasti, je utemeljil. "Gre za pomembno rast plač, kar je absolutno pravilno, saj je treba ustrezno ovrednotiti opravljeno delo, poleg tega pa se podjetja, kolikor je to seveda možno, posvečajo tudi razporedu delovnega časa oz. prilagajajo nekim potrebam zaposlenih," je zagotovil.
Pojasnil je še, da se veliko vlaga tudi v izobraževanje zaposlenih.
Med delavci vedno več Azijcev
Največji izziv v panogi so prav kadri, so za STA opozorili v sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Trenutno jih po njihovi oceni primanjkuje več kot 10.000. "Dejstvo je, da v gostinstvu in turizmu že vrsto let primanjkuje ustreznega kadra. /.../ V luči pomanjkanja delovne sile so bili številni gostinci primorani prilagajati svoje poslovanje, eden izmed načinov je bil tudi skrajšanje delovnega časa lokala ali gostinskega obrata," so izpostavili za STA.
Veseli so, da je bila lani uveljavljena novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je omogočila sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu, so si pa želeli ureditve po vzoru začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, ki omogoča sezonsko delo za krajše obdobje na podlagi civilnopravnega razmerja, medtem ko je v gostinstvu in turizmu na voljo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Želeli bi si tudi, da bi sezonska zaposlitev trajala do devet, in ne le do šest mesecev.
Tudi sicer pri zaposlovanju tujega kadra ostaja problem dolgotrajnih postopkov, predvsem na upravnih enotah, so navedli. Ti so tako dolgi, da tuji delavci ta čas delo najdejo že drugje v EU, so opozorili. Zaradi jezika so v turizmu še vedno najbolj zaželeni delavci iz balkanskih držav, vedno več pa je Azijcev iz Bangladeša, Indije, Nepala in Filipinov, so predstavili razmere.
V luči kadrovskih težav so pozvali še k spremembi delovne zakonodaje na način, da bo zaposlovanje ob povečanem obsegu dela bolj fleksibilno. Kot primer so navedli posebno obliko pogodbe za delo v gostinstvu in turizmu za nenapovedane skupine, poroke in podobno. Prav tako si želijo oprostitve plačila prispevkov delodajalca in delojemalca v korist delavca za nedeljsko delo, praznike in nadure, pri kratkotrajnem delu pa povečanja dovoljenega števila ur ožjih družinskih članov in širitev kroga upravičencev.
Nujno večje spoštovanje zaposlenih
Medtem pa v sindikalnih vrstah opozarjajo, da so kadrovske razmere letos še zahtevnejše, kot so bile lani, in da ne rast plač ne izboljševanje pogojev nista bila zadostna. Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Jasna Bračun je tako za STA dejala, da se številni potencialni kandidati panogi izogibajo. "Razlogi so dobro znani: zahtevni delovniki, izrazita sezonskost dela in, kar je ključno, plače, ki so po podatkih statističnega urada najnižje med vsemi gospodarskimi panogami v državi. Takšni pogoji ne omogočajo privabljanja in zadrževanja kadra, ki ga panoga nujno potrebuje za normalno delovanje," je poudarila.
Če se želi zagotoviti konkurenčnost, stabilnost in dolgoročno vzdržnost dejavnosti, je po njenih besedah nujno, da se razmere izboljšajo tudi na ravni delovnih pogojev in vrednotenja dela zaposlenih. Poseben problem predstavljajo delo pri visokih temperaturah ter dosledno upoštevanje predpisov in standardov varnosti ter zdravja pri delu v takšnih razmerah, prav tako ostajajo pomembna vprašanja zagotavljanja ustreznih odmorov med delovniki, tedenskega počitka in preobremenjenost, je nanizala.
"Namesto sistematičnega izboljševanja pogojev in krepitve privlačnosti poklicev se panoga vse bolj zanaša na zaposlovanje tuje delovne sile. Čeprav so tuji delavci pomemben del reševanja kadrovskih primanjkljajev, številni med njimi ne poznajo slovenskega jezika, kulture, kulinarične dediščine in posebnosti lokalnega okolja. To lahko predstavlja izziv pri razvoju in promociji butičnega turizma, ki temelji prav na pristni predstavitvi slovenske identitete in vrhunski gostoljubnosti," je kritična Bračun.
Sindikalistka je prepričana, da bi bilo mogoče kadrovske težave omiliti prav z drugačnim odnosom do zaposlenih v panogi. Gre za poklice, ki so po svoji naravi primerljivi z drugimi družbeno pomembnimi dejavnostmi, kot so policija, gasilstvo in zdravstvo, saj zahtevajo delo ob vikendih, praznikih in v različnih izmenah, je argumentirala. "Večje spoštovanje, boljši delovni pogoji in ustrezno vrednotenje njihovega prispevka bi lahko pomembno prispevali k večji privlačnosti teh poklicev," je sklenila.