Leta 2021, v času pandemije, je 20 protestnikov pod vodstvom Ladislava Trohe 3. septembra okoli 20.30 vdrlo v prostore Televizije Slovenija. Pri tem jim je uspelo vstopiti tudi v studio informativnega programa, kjer so hoteli razkriti domnevne dokumente o nevarnosti cepiv proti covidu. Posredovala je policija, protestnike pospremila iz studia in poslopja, kršiteljem pa izdala prekrškovne odločbe. Ena od udeleženk je zoper prekrškovno odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki ji je okrajno sodišče v Ljubljani 25. avgusta letos ugodilo ter prekrškovni postopek zoper njo ustavilo.
Policija ji je očitala, da je v prostorih RTV Slovenija izvedla shod v nasprotju z napovedanim programom: kot vodja je vstopila v prostore TV Slovenija, odšla v Studio 3 in ga skupaj z drugimi udeleženci zasedla, s čimer naj bi kršila zakon o javnih zbiranjih ter zakon o javnem redu in miru. Sodišče oziroma sodnik Jurij Švajncer pa meni, da je kršiteljica vse storila v upravičljivi skrajni sili, da bi zaščitila dva milijona državljanov. »Kršiteljica je s tem varovala dobrino najvišjega ranga, to je življenje in zdravje,« je zapisalo sodišče. In še, da je »povzročila manjše zlo (nemirno javno zborovanje in neupoštevanje ustnih odredb uradnih oseb), da bi odvrnila večje zlo (preprečevanje okvare zdravja ljudi zaradi cepiv)«, zato njenemu ravnanju ni mogoče očitati protipravnosti.
Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da se je kršiteljica A. B. pred sodnikom zoper očitke zagovarjala, rekoč, da je z vstopom v prostore RTV Slovenija ravnala v skrajni sili, saj je pri urednikih informativnega programa skušala doseči, da bi javnost obvestili o nevarnostih cepiv proti covidu. Meni, da je bil shod izveden v skladu z napovedanim programom, saj je bilo z reditelji na prireditvenem prostoru pred stavbo RTV poskrbljeno za red, sama pa ne vidi razlogov, da ne bi smela zapustiti prireditvenega prostora.
Navedla je še, da je spremljala dogajanje glede ukrepov za zamejevanje pandemije od samega začetka in spoznala, da stvari niso bile takšne, kot so jih enostransko predstavljali slovenski mediji, ki so poročali le po nareku dnevne politike, »senzacionalistično in dramatično«. Kršiteljica je še poudarila, da so na dan skušali navezati stik s takrat odgovorno osebo za dnevnoinformativni program, vstopili so v recepcijo in zahtevali, da pokličejo odgovornega urednika, saj so imeli v rokah dokument, ki bo v slovenski javnosti razkril podatke o cepivih. »Ker ji je varnostnik dejal, da ne bo nikogar klical, so želeli sami poiskati nekoga od odgovornih v prostorih RTV Slovenija, pot pa jih je po naključju pripeljala v snemalni studio 3; nato pa so jih od tam odpeljali policisti,« je še zapisano pričevanje kršiteljice A. B.
»Kršiteljica je varovala dobrino najvišjega ranga«
Sodišče oziroma sodnik Jurij Švajncer je kršiteljici ugodil zahtevo za sodno varstvo in v obrazložitvi zapisal, da »je po presoji sodišča kršiteljica ravnala v upravičljivi skrajni sili, ki izključuje protipravnost njenega ravnanja«. Kazenski zakonik po mnenju sodišča določa, da ni protipravno tisto dejanje, ki je storjeno zato, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo. Pri tem ni jasno navedeno, kaj naj bi bila skrajna sila, ki je posameznico prisilila, da je šla mimo vratarja in preskočila varnostna vrata ter se odpravila po prostorih televizije iskat urednike. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali je skrajna sila že zgolj to, da varnostnik nekega poslopja ne dovoli vstopa v prostore, saj je prav to namen njegove službe.
V 11. točki sodbe je Švajncer zapisal, da je kršiteljici uspelo dokazati, da je v teh za posameznika težkih časih ravnala v dobri veri, brez škodljivosti in škodoželjnosti ter izključno z namenom varovanja zdravja ljudi, ko jih je z opisano državljansko nepokorščino skušala opozoriti na morebitne hude stranske učinke cepiv, o katerih so na RTV molčali. »Kršiteljica je s tem varovala dobrino najvišjega ranga, to je življenje in zdravje,« je zapisalo sodišče, in še, »da je povzročila manjše zlo (nemirno javno zborovanje in neupoštevanje ustnih odredb uradnih oseb), da bi odvrnila večje zlo (preprečevanje okvare zdravja ljudi zaradi cepiv)«, zato njenemu ravnanju ni mogoče očitati protipravnosti, saj je ravnala v skladu z naravnim pravnim imperativom po zasledovanju dobrega kot srži pravičnosti.
V obrazložitvi še piše, da »brez transparentnosti ni svobodne volje, brez svobodne volje ni svobodnih ljudi, brez svobodnih ljudi pa nastopi robotizacija kot zanikanje človekove biti (iskre)«, zato je bila, po mnenju sodišča, kršiteljičina zahteva po obveščenosti neločljivo povezana s pravico do zborovanja in združevanja. Sodišče je še zapisalo, da »če ne bi bilo posameznikov, ki so se v težkih razmerah izpostavili in tvegali v nasprotju s pričakovanjem represivnega državnega aparata, bi temnopolti v Ameriki še danes sedeli na posebnih avtobusih, ženske ne bi imele volilne pravice, Slovenija pa se ne bi osamosvojila«. Po razumevanju sodišča je bila skrajna sila tu upravičena, saj je šlo za zdravje več kot dveh milijonov ljudi, ki s strani osrednjega javnega medijskega servisa tedaj niso bili obveščeni o možnih (hudih) stranskih učinkih cepiv proti covidu. Kako je sodnik Švajncer presodil, da RTV Slovenija ni poročala o morebitnih stranskih učinkih, ni jasno. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so nam sicer odgovorili, da niso delali analize, v kateri bi preučevali medijsko poročanje o pandemiji covida-19. Že samo z nekaj iskanja po spletu pa lahko odkrijemo več člankov in prispevkov Televizije Slovenija in MMC, ki poročajo o morebitnih stranskih učinkih cepiv. Nadaljnje je sodnik v obrazložitvi pisal še o pomenu znanosti, ki mora biti, »kot dokazuje zgodovina na primerih mnogih posameznikov (Galileo, Kopernik, Marie Curie), odprta za različna strokovna stališča«, pa tudi o anarhizmu, pomenu medijev in delu novinarjev ter človeku, ki da če bi »ravnal le kot robot v ukazovalnem ustroju državnega aparata, bi se spremenil v predmet«.
Poziv vrhovnemu sodišču
Na sodbo so se odzvali v Pravni mreži za varstvo demokracije v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije, saj se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, ob takšni razlagi sodišča pojavlja vprašanje, ali je sodišče pravilno razumelo pojem »skrajne sile«, ali je torej res šlo za neposredno in neizogibno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti na zakonit način, ter ali je bilo povzročeno zlo (vstop v studio) res manjše od tistega, ki naj bi grozilo (neobveščenost javnosti). »Ker gre za pomembno vprašanje uporabe kazenskega prava in tudi za poseg v dve temeljni ustavni pravici – pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja –, menimo, da je na tem področju potrebna stabilna precedenčna sodna praksa vrhovnega sodišča, ki bi povedalo, ali oziroma do kakšne mere je dopustno omejiti pravico do protesta zaradi zaščite javnega reda in miru,« so zapisali in dodali, da je primer posebno pomemben z vidika razmerja med pravico posameznikov, da javno izražajo svoje mnenje, in uredniško avtonomijo novinarjev ter medijev.
»Interpretacija skrajne sile v relevantni sodni odločbi nujno terja instančno tehtanje, saj odpira več vprašanj, torej tudi to, ali je to primeren način izvrševanja pravice do svobode izražanja, ali lahko vsakdo na takšen način vstopi v uredniške in novinarske prostore in zahteva 'svoj trenutek na javni TV' zgolj zato, ker je ocenil/ocenila, da nima druge možnosti deliti svojega stališča,« so še zapisali pri Pravni mreži, ki je skupaj z Društvom novinarjev Slovenije pozvala vrhovno državno tožilstvo, naj po uradni dolžnosti vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper omenjeno sodbo. »Ker (upravičena) skrajna sila predstavlja izjemno pomemben in kompleksen kaznovalnopravni institut, glede katerega ni veliko sodne prakse, je to ena redkih priložnosti, da vrhovno sodišče vsebino instituta dodatno napolni in pojasni,« menijo pri Pravni mreži. Okrajno sodišče je namreč v sodbi še zapisalo, da je bil kršiteljičin vstop v prostore RTV Slovenija, z zahtevo po celovitem informiranju ljudi o stranskih učinkih cepiv, primerno sredstvo in nujen ukrep.
