Mesec je ob odprtju točke na Dalmatinovi ulici v Ljubljani opozoril, da se število tujih delavcev v Sloveniji zelo hitro povečuje. Po podatkih statističnega urada posebej intenzivno narašča od leta 2016 naprej. Novembra tistega leta jih je bilo 64.363, novembra lani pa že 148.018 (brez kmetov) in so predstavljali 15,6 odstotka vsega delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi je bilo 19.026 državljanov EU in 128.992 državljanov t. i. tretjih držav.
Lani je zavod izdal 43.931 delovnih dovoljenj in soglasij, po narodnosti največ za delavce iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Indije. Po dejavnostih jih je največ odpadlo na gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo ter dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, po poklicih pa na zidarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah ter delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Slovenija potrebuje tujo delovno silo
Kot je dejal minister, Slovenija tuje delavce potrebuje, če želi zagotavljati visok standard prebivalcem. Prav tuji delavci pa predstavljajo populacijo, ki je pogosto deležna kršitev delavskih pravic, zato jim je treba pomagati, da spoznajo svoje pravice in jih uveljavljajo, kadar so kršene, je navedel.
S tujimi delavci je treba po njegovih besedah ravnati enako kot z domačimi. "Če dopustimo, da se z njimi ravna bistveno drugače, kot se ravna s slovenskimi delavci, da zanje ne veljajo enake pravice kot za slovenske delavce, bodo ceno slovenskega dela vlekli navzdol," je posvaril. Tuje delavce je treba zaščititi tudi zato, ker se bodo, če se pri nas ne bodo dobro počutili, vrnili domov ali šli naprej v Avstrijo, v Nemčijo ali kakšno drugo državo, je menil. Poleg tega si v Sloveniji "absolutno nočemo ustvariti slabega slovesa v državah, iz katerih ti ljudje prihajajo".
V zvezi z vsem naštetim ima pomembno vlogo tudi danes odprta Info točka za tujce, verjame Mesec.
Tuji delavci so informacijsko točko že imeli
Generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc je nadaljevala, da je dobro informiranje tujcev o delovni zakonodaji, o postopkih, o pravicah izjemnega pomena. Kot je spomnila, je bila prva Info točka za tujce v Sloveniji ustanovljena že leta 2010 na Slovenski cesti v Ljubljani. Med drugim je pomembno ublažila učinek finančne in gospodarske krize, saj so bili tuji delavci tedaj prvi, ki so bili na udaru, je pojasnila. Točka je delovala do leta 2015, ko se je projekt, sofinanciran iz evropskih sredstev, zaključil, v tem času pa je delavcem migrantom in drugim zainteresiranim zagotovila prek 118.000 odgovorov.
Info točka je svoja vrata vnovič odprla leta 2019 na Vojkovi ulici v Ljubljani, a je leta 2022 zaradi covidne krize prenehala delovati, njene vsebine pa so bile integrirane v storitve kontaktnega centra in na področje urejanja zaposlovanja tujcev v okviru službe za pravne zadeve na centralni služi zavoda na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani, "kjer jo je komaj kdo našel", je popisala Barbo Škerbinc.
Info točka zdaj sistemsko urejena
Na zavodu so zato po njenih besedah hvaležni, da točko vnovič odpirajo v središču prestolnice, v poslopju, kjer domujejo tudi sindikati in Delavska svetovalnica. Kot je podčrtala, je Info točka zdaj vzpostavljena sistemsko. Ministrstvo za delo je namreč zanjo zagotovilo prostore ter kadrovske vire in finančne vire, tako da ne bo več odvisna od projektov. Glavni cilj točke je vzpostaviti komunikacijski kanal za informacije, svetovanje in administrativno pomoč pri urejanju dokumentacije na področjih zaposlovanja in dela, svetovanja o novostih s področja zakonodaje pri zaposlovanju tujcev ter informiranja in svetovanja o pravicah pri delu, socialnem in zdravstvenem varstvu v Sloveniji.
