»Prizadevamo si za maksimalno transparentnost,« zagotavlja Vito Martinčič, direktor podjetja EIOM (Energijska izraba odpadkov Maribor). To podjetje sta v začetku leta ustanovili Energetika Maribor in mariborska Snaga. Ima uradno spletno stran z informacijskim središčem, na kateri je bilo pod zavihkom Študije in analize ta teden objavljenih sedem dokumentov.
Gre za raziskave in elaborate, pridobljene v procesu priprave vloge na razpis ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) za izbor koncesionarjev za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. EIOM se je prijavil na mariborski sklop razpisa, na ljubljanskega se je prijavila Energetika Ljubljana, na celjskega pa Energetika Celje, ki ima že 18 let delujočo sežigalnico.
Referendum bi imeli 21. junija
Še preden bi ministrstvo, ki ga odslej začasno vodi Bojan Kumer, sporočilo, ali so vloge ustrezne, sta ljubljanski župan Zoran Janković in mariborski župan Saša Arsenovič napovedala posvetovalni referendum o gradnji objekta za termično obdelavo odpadkov oziroma energijsko izrabo preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Mariborske mestne svetnice in svetniki naj bi odlok obravnavali 23. aprila. »Naša želja je popolna transparentnost, ker gre za ključni projekt, ki bo dolgoročno vplival na življenje vseh občanov,« poudarja Lidija Krebl, direktorica mariborske mestne uprave. Glasovanje naj bi potekalo 21. junija, je povedala v oddaji Radijska tribuna Radia Maribor.
Dnevnik je Energetiko Ljubljana prosil za kopije strokovnih študij in elaboratov, ki jih je pridobila za potrebe prijave na državni razpis in so primerljivi z mariborskimi. »Podatkov oziroma gradiv, ki so del dokumentacije vloge na javni razpis MOPE za podelitev koncesije za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, vam v tem trenutku ne moremo posredovati ali omogočiti vpogleda vanje,« so odgovorili iz Energetike Ljubljana. »Ko bo razpis v celoti zaključen, boste skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja imeli možnost dostopa do vseh podatkov oziroma gradiv.« Dnevnik je prosil javno podjetje, da zavrnilno odločitev spiše v skladu z omenjenim zakonom, kar bo omogočilo pritožbo. Ali je onemogočanje dostopa do informacij, ki jih Maribor javno razkriva, zakonsko dopustno, bo znano po tem, ko bo pritožbo obravnaval urad informacijske pooblaščenke.
Doslej so znani zgolj obrisi mariborske in ljubljanske naložbe v sistem energijske izrabe komunalnih odpadkov. Ljubljana sežigalnico umešča na Barje, sežgala naj bi do 150.000 ton odpadkov na leto, naložba bo po neuradnih podatkih vredna 300 milijonov evrov. V Mariboru bi za daljinsko ogrevanje in proizvodnjo elektrike izrabili do 50.000 ton odpadkov na leto. Naložba naj bi stala 90,8 milijona evrov, znesek vključuje tudi stroške širitve omrežja daljinskega ogrevanja.
Za primerjavo: MOPE je v štiriletnem razpisu za prevzem in odvoz komunalnih odpadkov do sežigalnic v tujini lani zagotovil več kot 111 milijonov evrov. Na razpis se ni prijavil nihče, saj je bila ponujena cena za domače in tuje izvajalce prenizka.
V Mariboru premlevali pet lokacij
Odpadke nameravajo v Mariboru sežigati z oksidacijskim izgorevanjem pri približno 850 stopinjah Celzija. To je standardni postopek termične obdelave gorljivega preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Natančnejša tehnična rešitev bo znana šele po zbiranju ponudb proizvajalcev tehnologije. Načeloma obstajata dve možnosti, in sicer rešetka ali tako imenovani lebdeči sloj. Po neuradnih podatkih se v Mariboru bolj nagibajo k rešetki, ki jo uporablja tudi sežigalnica v Celju.
Družba GP Sistemi je v začetku letošnjega leta pripravila tri elaborate s področja energetske učinkovitosti obrata. V njih je potrdila, da projektirana rešitev izpolnjuje zahteve energetske učinkovitosti, da je skladna z razpisnimi pogoji MOPE, da temelji na najboljših razpoložljivih tehnikah in predstavlja dolgoročno trajnostno rešitev za ravnanje z odpadki.
Veter ne piha zgolj 35 ur na leto
Podjetje Ipsum je izračunalo prevetrenost lokacije. Na podlagi podatkov bližnjih vremenskih postaj je ugotovilo, da povprečna hitrost vetra znaša 1,8 metra na sekundo, v letu pa je tam v povprečju le 35 ur brez vetra. Martinčič v zvezi s tem poudarja, da je lokacija dobro prevetrena, z zadostnimi zračnimi tokovi, ki omogočajo učinkovito razprševanje onesnaževal.
Podjetje Eko Inženiring se je ukvarjalo s projektiranimi mejnimi vrednostmi emisij onesnaževal. V svojem elaboratu je nizalo razpoložljive rešitve za obvladovanje različnih vrst emisij, ki se sproščajo pri termični obdelavi komunalnih odpadkov in vključujejo prašne delce, dušikove in žveplove okside ter druge pline. Iz elaborata je še razvidno, da je projektirana oziroma načrtovana maksimalna vhodna toplotna moč predvidene mariborske sežigalnice 28,81 megavata.
Objavljeno raziskavo naročila tudi Ljubljana
Med dokumentacijo je tudi raziskava določanja vsebnosti obnovljivega deleža energije v gorljivi frakciji odpadkov, ki jo je leta 2021 opravila mariborska strojna fakulteta. Zanimivo je, da naročnik raziskave ni bila zgolj Energetika Maribor, temveč tudi Energetika Ljubljana (ki to vsebinsko suhoparno raziskavo skriva). Njeni avtorji so prišli do sklepa, da se pri energetski izrabi komunalnih odpadkov v Sloveniji v ozračje sprošča manj fosilnega CO2 kot pri izgorevanju zemeljskega plina. Večina sproščenega CO2 bi bila namreč biogenega izvora, to je tistega, ki nastane denimo pri sežigu papirja, lesa in živilskih odpadkov, zato se v izračunih šteje za okoljsko nevtralnega.
»Energijska izraba odpadkov je še veliko primernejša za podnebje, saj omogoči izogibanje drugim emisijam toplogrednih plinov, ki bi nastali, če energijske izrabe ne bi izvajali. Energijska izraba odpadkov prispeva k neto zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov,« so zapisali (anonimizirani) avtorji strojne fakultete.
