Rešitve v gospodarskem programu so v opozicijski NSi nekaj mesecev pred volitvami strnili v več sklopov, nekatere od njih so sicer v preteklosti že predstavili in z njimi poskusili tudi v parlamentu.
V sklopu dohodnine tako denimo navajajo dvig splošne davčne olajšave na 8000 evrov in nato postopno do 10.500 evrov, spremembo dohodninske lestvice, dvig davčne olajšave za mlade do 32. leta na 3000 evrov letno ter uvedbo socialne kapice, ki so jo poimenovali razvojna kapica. Zavzemajo se tudi za uvedbo davčnega pavšala za izbrane dejavnosti po panogah, kot so gostinstvo, turistične namestitve, mikro dejavnosti in osebne storitve.
Več rešitev želijo uvesti tudi za samostojne podjetnike z normiranimi odhodki, tako imenovane normirance, med drugim uvedbo stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, dvig praga za popoldanske normirance, za te pa tudi ukinitev dvojnega plačevanja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Poseben status za študente podjetnike
Predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika brez izgube študentskih ugodnosti, na področju obdavčitve pravnih oseb pa znižanje davka od dohodka pravnih oseb, uvedbo stopničaste progresije davčne stopnje glede na višino prihodkov podjetja in obdavčitev dobička šele po razdelitvi.
V programu so nanizali tudi nekaj ukrepov s področja zaposlovanja mladih in obdavčitve kriptosredstev.
Na konferenci, ki je po besedah predsednika stranke Jerneja Vrtovca »kick off« volilnega programa – ukrepe z drugih področij bodo predstavili v naslednjih mesecih – se je zvrstilo več govorcev, ki so poudarjali zlasti ukrepe za predvidljivo gospodarsko okolje, davčno razbremenitev in konkurenčnost. Podporo ukrepom sta na kongresu izrazila tudi predsednica SLS Tina Bregant in Marko Lotrič s svojo stranko Fokus, s katerima NSi vodi pogovore o sodelovanju na volitvah.
Osrednji govorec, kot so ga napovedali v NSi, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, je v nagovoru, v katerem ni skoparil s kritikami na račun politike, poudaril zlasti pomen predvidljivih davčnih ukrepov in mednarodne konkurenčnosti. Ta je po njegovih besedah za Slovenijo z majhnim domačim trgom »absoluten aksiom, 11. božja zapoved«.
Prav zato pogovori o davčnih obremenitvah in stroških dela niso zastonj, meni. Tako pozdravlja vzpostavljanje kritične mase ljudi, ki to razume. »Zato bomo lahko obstali, ne stali in obstajali,« je ocenil.
Za ekonomsko pragmatičnost
V spremenjenih geostrateških razmerah mora biti Slovenija predvsem »izrazito ekonomsko pragmatična« in iskati poti za trgovanje, ne pa se opredeljevati do mednarodnih zapletov, je menil.
Pri tem je več puščic kritik usmeril v politiko, kjer po njegovih besedah v zadnjih parlamentarnih garniturah prevladuje argument moči, sprejemajo se nepretehtani populistični ukrepi brez sistemskega razmisleka, današnja raven kritik na račun podjetnikov pa je po njegovem prepričanju na ravni »centralnega komiteja Komunistične partije«, kar da odganja iz države tiste, ki so mednarodno konkurenčni in ustvarjajo dodano vrednost.
»Mnogi so že odšli, mnogi so zunaj z eno nogo in čakajo, kaj se bo zgodilo, in bodo potem pritegnili drugo nogo. Mnogi, o katerih je bil govor, pa sem ne bodo prišli. Če želimo biti mednarodno konkurenčni, ne moremo tekmovati s ceno, na mednarodnih trgih moramo tekmovati s kakovostjo,« meni Brodnjak. V svojem govoru se je sicer zavzel tudi za »radikalno« pokojninsko reformo zaradi staranja prebivalstva, racionalizacijo in učinkovitost javnega sektorja ter »razumno obdavčitev« vsega premoženja.
