Republika Slovenija je vojna dobičkarica pri prodaji naftnih derivatov, na račun družbe Petrol, je v pismu navedel največji posamični zasebni lastnik družbe Petrol Dari Južna, ki preko povezanih družb obvladuje približno desetino delnic te naftne družbe. S tem je vrgel žogico državi oziroma vladi, ki je po njegovih besedah v zadnjih mesecih Petrol večkrat označila za vojnega dobičkarja. V osrčju njegovega pisma je prizadevanje za izplačilo odškodnine zaradi vladne regulacije cen naftnih derivatov.
Spor za odškodnino
V skupini Petrol so namreč v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležili znaten izpad dobička. To pripisujejo predvsem vladni regulaciji trgovskih marž, ki naj bi bile tako v Sloveniji kot na Hrvaškem nižje od njihovih nabavnih cen. Prizadevajo si za povrnitev izpada dobička iz državnih proračunov. Nadzorni svet družbe je slovensko vlado že pozval k povrnitvi nastale poslovne škode v višini slabih 109 milijonov evrov.
Južna je v pismu spomnil, da je (Janševa) vlada sredi marca uvedla regulacijo cen naftnih derivatov, najprej v maloprodaji in aprila tudi v veleprodaji. S tem je določila cenovno kapico za naftne derivate. Regulacija je trajala do konca aprila in nato spet od sredine maja do sredine junija. Vladno regulirana bruto marža v Sloveniji je znašala 6 centov na liter, kar naj bi bilo nižje od nabavne cene. V tem času so bile cene naftnih derivatov v Sloveniji nižje kot denimo v Italiji in Avstriji, zato so se količine v Sloveniji prodanih naftnih derivatov povečale. Južna navaja, da je Petrol zabeležil za dobro tretjino večjo prodajo v primerjavi z letom prej. »Cenejše gorivo so v veliki meri točili tujci v tranzitu in prebivalci ob obeh mejah z Italijo in Avstrijo ter tudi vsi preprodajalci in špekulanti, ki so služili na račun cenejšega goriva, kupljenega v Sloveniji,« je prepričan.
Od začetka vojne v Ukrajini in s tem energetske krize so se v javnosti pojavljale različne špekulacije in celo očitki o tako imenovanih »vojnih dobičkarjih«, ki naj bi si v času visokih cen energentov pridobili velike finančne koristi zaradi špekulativnih dvigov cen energentov. »Med njimi se je vsakokrat omenjalo Petrol. Petrol je zgolj trgovec z naftnimi derivati in nima ne svojih črpališč ne svoje rafinerije, da bi lahko v času visokih cen nafte in energentov ustvarjal ekstra dobičke,« na vladne očitke odgovarja Južna.
109 milijonov evrov izpada
Iz poročila o poslovanju skupine Petrol za prvih šest mesecev je razvidno, da so se Petrolu za sedem milijard evrov oziroma 128 odstotkov povečali čisti prihodki od prodaje v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, izpad prihodkov iz naslova marže pa je znašal več kot 117 milijonov evrov. Kljub hitri rasti prihodkov se je čisti dobiček skupine Petrol predvsem zaradi vladnih regulacij cen goriv krepko znižal, na 24 milijonov evrov, kar je 74 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz objave skupine na strani Ljubljanske borze. »Glavni razlog za enormen padec dobička je to, da so morali Petrol in preostali naftni trgovci v času regulacije cene naftnih derivatov te prodajati pod stroškovno ceno. Celo pod nabavno ceno. Tak poseg države v delovanje trga je v tržni ekonomiji sicer pod določenimi pogoji dovoljen, vendar je v skladu z določbami istega zakona treba nastalo škodo, če do nje pride, povrniti,« je sklenil Južna.
Navedel je še, da je Petrol v prvem polletju 2022 v državni proračun plačal 97 milijonov evrov več dajatev, kot bi jih, če regulirana cena ne bi bila tako nizka. Pristojno ministrstvo je že poleti pri neodvisnem ekonomskem strokovnjaku naročilo izračun škode, ki je bila povzročena družbi Petrol, in izdelavo poročila o višini nastale škode. »Iz tega izhaja, da je bila škoda, ki je nastala z vladno regulacijo in jo je treba povrniti družbi Petrol, še nekoliko višja od Petrolovega zahtevka in znaša dobrih 110 milijonov evrov,« je v pismu, s katerim bržkone želi pospešiti izplačilo odškodnine Petrolu, zapisal Južna. Naj ob tem omenimo, da številke iz poročila, s katerimi operira Južna, niso drastično višje od Petrolovega uradnega zahtevka; v Petrolu si prizadevajo za povrnitev izpada dobička iz državnega proračuna v višini 109 milijonov evrov.
Opisano je tudi vsebina seznanitvenih predlogov sklepov družb Vizija holding in Vizija holding ena (ki ju obvladuje Južna), s katerima se bodo naslednji torek na skupščini seznanili delničarji Petrola. Oba sklepa so nadgradili v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, ki skupščini predlaga, da upravi naloži, naj na vlado ponovno naslovi zahtevek za povračilo škode, nastale Petrolu zaradi regulacije cen, zahtevke pa naj tudi v prihodnje mesečno naslavlja na vlado. »V primeru neodzivnosti vlade naj uveljavlja zahtevek po sodni poti; enako naj postopa v Republiki Hrvaški,« so zapisali v združenju, ki mu predseduje Kristjan Verbič. Nadzorni svet družbe je slovensko vlado sicer že novembra pozval k obravnavi njihovega zahtevka in povrnitvi nastale poslovne škode v višini slabih 109 milijonov evrov.
