Po podatkih Inšpektorata RS za delo je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na daljavo prijavljenih 2037 delavcev, leta 2021 217.428 delavcev, lani 121.981, letos pa do 20. julija 43.772 zaposlenih. Iz podatkov je razvidno, da je leta 2022 daleč največ zaposlenih od doma delalo januarja, ko je bila na pohodu različica koronavirusa omikron, in sicer 39.304. Tudi letos je bilo največ prijav januarja, 13.546. Delavci na domu večinoma opravljajo pisarniška dela, z uporabo računalnikov in IK tehnologij.
Bo za delo od doma zadoščal aneks?
Delodajalci morajo z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu. V zvezi s tem novosti prinaša osnutek novele tega zakona, ki je bil ta mesec v javni obravnavi. Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.
S tem se bo povečala prožnost pri dogovarjanju o opravljanju dela od doma, trdijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Povečano fleksibilnost pozdravljajo, »še posebej, če ugodno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih«. Z delom od doma, dodajajo, zaposleni ne izgubljajo časa v prometnih konicah, kar »ugodno vpliva na njihovo razpoloženje«. Moti pa jih slabša interakcija med zaposlenimi in velik obseg podatkov, o katerih bo moral delodajalec poročati inšpektoratu. Ti podatki po mnenju GZS pomenijo veliko administrativno obremenitev kadrovskih služb. Sami so predlagali, da bi poročali le o podatkih, ki so nujni z vidika nadzora, in aplikacijo izpopolnili tako, da bi bila uporabnikom bolj prijazna v smislu povezovanja z obstoječimi bazami podatkov, omogočanja popravkov in dodajanja možnosti za samodokončanje.
Zabrisana meja med delom in prostim časom
V sindikatih delo od doma razumejo kot peto industrijsko revolucijo. »Z delom od doma so delodajalci dobili idealno orodje, da popolnoma zabrišejo mejo med delovnim in prostim časom, saj so dnevne sobe, spalnice, kuhinje čez noč postale pisarne, delovni čas pa se je pod krinko fleksibilnosti razpotegnil čez cel dan,« je izpostavil generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 Damjan Wolf. Kot pravi, opažajo tudi, da tisti, ki delajo od doma, delo pogosto opravljajo v nezdravem okolju, saj imajo neustrezno delovno površino, stole, svetila in podobno, pa tudi, da delajo bolni, kar vodi v umetno zmanjšanje absentizma in nevarno povečevanje prezentizma. »Delo od doma je za delodajalce nadgradnja izkoriščevalskega sistema, ki temelji na konstantnem povečevanju dobička lastnikov kapitala in zmanjševanju stroškov dela ter obratovalnih stroškov,« meni Wolf. V luči omenjenih pasti so v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije proti hitenju pri prilagajanju delovne zakonodaje na tem področju.
