Namestnica generalne sekretarke vlade Barbara Peternelj je uvodoma pojasnila, da se je vlada za nujni postopek odločila, da se prepreči težko popravljive posledice za delovanje države. S sprejetjem predlaganih sprememb bo po njenih besedah omogočeno hitro izvajanje nujnih ukrepov po naravnih nesrečah, ki so prizadele Slovenijo.
Borut Sajovic (Svoboda) je dejal, da gre pri predlaganih spremembah za prvi korak. Se pa zavedajo, da se še ne da »zajeti vseh scenarijev, vseh možnosti, vseh rešitev, to bomo delali v nadaljevanju«. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bo v primeru poplav izkazalo, da je tudi politika »vredna zaupanja«. »Posnetki v poročilih so dovolj zgovorni, ne le presunejo in presenetijo, temveč zgrozijo,« je občutke ob posledicah poplav opisal Jonas Žnidaršič (SD) in napovedal podporo predlogu novele zakona.
Jožef Horvat (NSi) se je strinjal, da je treba hitro ukrepati. Kot je zatrdil, razume situacijo, v kateri se je znašla vlada Roberta Goloba, saj da se je v podobni ob pandemiji covida-19 znašla tudi prejšnja vlada Janeza Janše. Ob tem je napovedal, da bodo v NSi vladi pomagali tudi s svojimi rešitvami, »ker imamo izkušnje«. Upa tudi, da jim bo vlada vsaj približno orisala okvir, »kako bodo tekli postopki sprejemanja interventne, sistemske zakonodaje, ki nas čaka v kratkem času«.
Da je treba predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč obravnavati po nujnem postopku, se je strinjal Rado Gladek (SDS). Tudi v največji opozicijski stranki bodo po njegovih besedah v parlamentarni obravnavi predložili predloge določenih rešitev, »predvsem kar se tiče hitrosti ukrepanja oziroma hitrosti odpravljanja posledic«.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru ob koncu seje poudarila, da »naravne nesreče očitno tudi pri nas ne bodo več izjema«. Prepričana je, da smo k njihovi večji pojavnosti prispevali ljudje s svojim načinom življenja, v tej luči pa je menila, da mora pri sanaciji pomagati narod v celoti. »DZ bo seveda zelo kooperativen,« je še napovedala.
Sicer pa bi lahko v četrtek sledila še ena izredna seja DZ, na kateri bi poslanci odločali o napovedanem predlogu sklepa vlade o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Danes v razpravi o tem na kolegiju ni bilo polemik.
Von der Leyen v sredo na najbolj prizadeta območja v Sloveniji
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo v sredo v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah. Von der Leyenova bo Sloveniji izrazila solidarnost in podporo po poplavah, so danes še pojasnili v Bruslju. Obenem pa želi razpravljati o načinih, kako lahko Evropska unija najbolj učinkovito podpre sanacijo in obnovo območij ter izvajanje preventivnih ukrepov, da se podobna katastrofa ne ponovi.
Predsednica Evropske komisije se bo najprej srečala z Golobom, s katerim bosta skupaj odpotovala na najbolj prizadeta območja. V Bruslju sicer drugih podrobnosti niso razkrili, premier Golob pa je v ponedeljek že napovedal, da bo za boljšo predstavo o obsežnosti katastrofe obiskala tudi Črno na Koroškem.
Na prizadetih območjih bosta imela von der Leyenova in premier Golob skupno izjavo, ki jo bodo v živo prenašali preko spleta, so sporočili v Bruslju. Ursula von der Leyen bo nato v Ljubljani nagovorila tudi državni zbor, ki se bo v sredo sestal na izredni seji.
V finančni perspektivi 110 milijonov evrov za preventivne protipoplavne ukrepe
Kot so danes poudarili v Bruslju, je EU na zaprosilo Slovenije takoj mobilizirala pomoč preko mehanizma za civilno zaščito. Francija, Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška in Slovaška so že ponudile opremo, med drugim bagre, mostove, inženirske enote, tovornjake in osebje. EU je na prošnjo Slovenije zagnala tudi evropski opazovalni program Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji.
»Smo v stalnem stiku z oblastmi v Sloveniji,« so zagotovili v Bruslju. V Sloveniji imajo tudi že predstavnika EU, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč EU na terenu.
Sloveniji bo poleg že sproženih mehanizmov EU na voljo pomoč tudi iz drugih naslovov, so pojasnili. Tako bo lahko Slovenija predvidoma črpala sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je namenjen predvsem obnovi po katastrofah, v pomoč pa ji bodo lahko sredstva tudi iz kohezijskega sklada in sklada v okviru Next Generation EU. V Bruslju so zagotovili, da trenutno urgentno pregledujejo, kaj vse se lahko še mobilizira v pomoč Sloveniji.
So pa pojasnili, da je Sloveniji v finančni perspektivi 2021-2027 namenjenih 110 milijonov evrov samo za preventivne protipoplavne ukrepe. V Bruslju prepoznavajo izziv vse bolj pogostih naravnih katastrof i predlagajo povečanje solidarnostnega sklada za 2,1 milijarde evrov za soočanje s katastrofami, ki so posledice podnebnih sprememb.
