Med julijem in septembrom je bilo zbranih nekaj več kot 2,4 milijona ton odpadkov oziroma 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Od tega so okoli tri četrtine oziroma skoraj 1,9 milijona ton predstavljali gradbeni odpadki, katerih količina je bila v medletni primerjavi za tretjino manjša.
Za recikliranje je bilo predvidenih 676.000 ton odpadkov oziroma skoraj 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je količina odpadkov, predelanih v bioplinarnah in kompostarnah, upadla za več kot 17 odstotkov.
Odpadkov, predvidenih za sežig za energetske namene, je bilo skoraj 33.000 ton oziroma 15 odstotkov manj. Za zasipavanje je bilo predvidenih 1,2 milijona ton odpadkov ali 35 odstotkov manj, za odlaganje pa približno 41.000 ton odpadkov oziroma toliko kot v enakem obdobju lani. Količina odloženih komunalnih odpadkov se je zmanjšala za skoraj četrtino.
V tretjem četrtletju je bilo zbranih 254.000 ton komunalnih odpadkov oziroma devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo največ oziroma 58.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je njihova količina upadla za skoraj dva odstotka. Največji upad, in sicer za 38 odstotkov, so statistiki zaznali pri kosovnih odpadkih. Količine papirja in papirne embalaže so se znižale za 16 odstotkov, biorazgradljivih odpadkov je bilo skoraj desetino manj, lesa in lesene embalaže pa osem odstotkov manj.
Skupno je bilo ločeno zbranih nekaj manj kot 77 odstotkov komunalnih odpadkov, kar je dve odstotni točki manj kot v tretjem četrtletju lani. Med temi je bilo največ oziroma približno četrtina biorazgradljivih odpadkov, 22 odstotkov je bilo papirja in papirnate embalaže ter 15 odstotkov mešane in sestavljene embalaže.
