Prav tako bodo stekli investicijski projekti, ki bodo na letni ravni dosegali okoli 100 milijonov evrov, je pojasnila na današnjem terenskem obisku predstavnikov državnih organov ob prvi obletnici poplav na Bregu pri Polzeli.
Da se na načrtovani investicijski cikel ustrezno organizacijsko pripravi, se odvija reorganizacija Direkcije RS za vode. Ta je stekla že v lanskem letu, je povedala Kegljevič Zagorc in zatrdila, da sama zamenjava direktorice Neže Kodre z Urško Hočevar tako z njo ni bila povezana. »Direktorica je opravila izredno delo. Mogoče za reorganizacijo ob takšni intenziteti dela ni bil pravi čas, med iztekom izrednih ukrepov in sanacijo pa je bil,« je dejala. Obseg zaposlitev se je povečal lani za 21 in letos za 25. »Okoli 50 dodatnih kadrov mora biti razporejenih na mesta, kjer je to nujno potrebno, torej za izvedbo del, projektov, upravnih postopkov, izdaje mnenj,« je naštela.
Med naložbene ukrepe sodijo suhi zadrževalniki
»Če se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost, moramo investicije zaključiti do sredine leta 2026. Če je financiranje iz kohezijskih sredstev, se bodo zaključili v letu 2029,« je pojasnila. Za izvedbo se dokumentacija že pripravlja, treba bo pridobiti gradbena dovoljenja. Ker ga celjska in laška občina že imata, je načrt, da se pogodba z izvajalci podpiše do konca leta in dela začne prihodnje leto.
V Spodnji Savinjski dolini, kjer kmetje nasprotujejo suhim zadrževalnikom, se oblikuje državni prostorski načrt. Po mnenju državne sekretarke je prav, da se interesi uskladijo na ravni prostorskega akta, in ne na ravni projektiranja, ko je to absolutno prepozno. Zadrževalnike načrtujejo tam, kjer so običajno poplavna območja. Ker se v primeru suhih zadrževalnikov voda tam zadrži dlje kot na odprtem območju, so kmetje upravičeni do odškodnine, če jim nastane škoda.
Strokovne podlage za spodnji del območja naj bi bile izdelane v letu 2025, sledi javna razgrnitev in sprejem v začetku leta 2026. »Smo v okviru tega terminskega plana,« je povedala. Za Zgornjo Savinjsko dolino pa je direktorat ministrstva podal pobudo, da se to financira iz sanacijskega programa oz. proračuna, za kar je investicijska dokumentacija v zaključni fazi, in takrat bodo nadaljevali pripravo dveh državnih prostorskih načrtov.
