V minulih dneh se je končala javna obravnava zakona o energetski politiki, ki določa ključna načela, na katerih temelji energetska politika države, in smernice, ki jim država želi slediti na področju energetike. Osnutek predloga zakona s svojimi določili opredeljuje prihodnost energetske politike naše države. Toda dokument v sedanji obliki je razočaral zelo pomemben del slovenske energetike. »Osnutek predloga zakona nikakor ni celovit, saj jedrske energije niti ne omenja,« je jasen predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Tomaž Žagar.
»Očitno je nekdo na jedrsko energijo pozabil. Ali je pozabil namerno ali nenamerno, težko sodim, bo pa to gotovo hitro jasno, ko in če bodo to napako v nadaljnjih postopkih popravili,« je dejal tudi vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana in predsednik Evropskega jedrskega združenja Leon Cizelj.
Čas za popravek napake
»Še zlasti me ta pozabljivost preseneča, ker je nekako hkrati z objavo osnutka predloga zakona iz vlade prišlo sporočilo o začetku delovanja delovne skupine za JEK 2, v katerem so jedrsko tehnologijo opisovali izključno s superlativi,« je še omenil Cizelj. Vlada je namreč pred dnevi ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2. Ob tem so v kabinetu predsednika vlade zapisali, da je projekt JEK 2 »najpomembnejša strateška investicija v nizkoogljični vir električne energije v Sloveniji, ki je zaradi svoje strateške pomembnosti vključen v dolgoročne resorne strategije: nacionalni energetski in podnebni načrt, podnebno in prostorsko strategijo«.
Tako Inštitut Jožef Stefan kot Društvo jedrskih strokovnjakov sta (med drugimi) pripravila cel kup pripomb in jih naslovila na resorno ministrstvo. Njihova najpomembnejša pripomba se seveda nanaša na dejstvo, da je jedrska energija iz besedila izpuščena. »Jedrska energija je v tem smislu pozabljena, zapostavljena,« nam je dejal Žagar. »Stroka že nekaj časa opozarja, da jedrska energija nima enakovrednih zakonskih pogojev, in to je le še en tak primer,« je dejal. Poudarja, da je treba jedrsko energijo enakovredno vključiti (tudi) v zakonodajne okvirje, kot se to počne v zakonodajnih usmeritvah evropske komisije in v evropski zakonodaji: obnovljivi viri energije in jedrska energija so s stališč financiranja in zakonodaje obravnavani povsem enakovredno. Besedilo osnutka zakonskega predloga sicer omenja »nizkoogljične vire«, med katere (načeloma) uvrščamo tudi jedrsko energijo, a v zakonu hkrati manjka definicija, kaj zakonodajalec razume pod pojmom »nizkoogljični viri«, še izpostavlja Žagar.
Tako je Društvo jedrskih strokovnjakov tudi v svojih pripombah zapisalo, da je osnutek zakonskega predloga »izključujoč, saj spregleda in izloči uporabo jedrskih tehnologij za proizvodnjo energije kot pomembne opcije za zmanjšanje rabe fosilnih virov, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in trajnostno oskrbo z energijo«. »V predloženem predlogu se v besedilu členov besedna zveza 'obnovljivi vir' pojavi 38-krat, ob čemer se niti enkrat ne pojavi beseda 'jedrska'. Velikokrat pa se pojavijo izrazi, ki opisujejo fosilne vire energije, na primer 'premog' se pojavi petkrat in 'zemeljski plin' sedemkrat,« so še našteli.
Cilj: razogljičenje
To je še posebej presenetljivo zato, ker minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v svojih javnih nastopih izpostavlja pomen jedrske energije pri razogljičenju države. »Trudimo se pospešiti postopke umeščanja novega bloka, hkrati pa ne zanemarjamo novih tehnologij, da ne bi zamudili vlaka majhnih modularnih reaktorjev. Preučujemo obe tehnologiji, investitorko Gen energijo pa skušamo nagovoriti, da maksimalno pospeši dva postopka: čim prej naj določi moč reaktorja in opravi izbor tehnologije,« je dejal za STA. »Do leta 2050 se moramo razogljičiti, kar pomeni, da moramo odpreti debato in se posloviti od fosilnega načina ogrevanja,« je ključni namen osnutka zakona v pogovoru za STA v minulih dneh strnil minister Kumer. Sistemi daljinskega ogrevanja, ki temeljijo na zemeljskem plinu, bi lahko po ministrovih besedah prešli na lesno biomaso, ki zdaj ostaja v gozdu. Možni so sistemi toplotnih črpalk za več stavb skupaj, pa uporaba biometana. Takšno ogrevanje ne bo dražje, ker bo stabilno, torej ne bo izpostavljeno pretresom na globalnih trgih. »Želimo si, da bi s temi mehkimi, dovolj vnaprej premišljenimi ukrepi naredili korenit premik glede rabe obnovljivih virov,« je povedal minister Kumer in spomnil, da država sedaj ne dosega že tako nizko postavljenih ciljev glede izrabe obnovljivih virov energije.
Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo na očitke odgovarjajo, da je v zakonu na več mestih uporabljen termin 'nizkoogljični viri', kar vključuje tudi jedrsko energijo. »Ministrstvo je skozi omembo nizkoogljičnih virov jedrsko energijo vključilo med načela energetske politike in med naloge ministrstva,« so zapisali in dodali, da je vsebina zakona v velikem obsegu namenjena nalogam regulatorke, Agencije za energijo, ki na področju jedrske energije nima posebnih pristojnosti. Zakon prav tako določa prednostno rabo energije v aktih lokalnih skupnosti, kjer izraba jedrske energije tudi ne more igrati posebne vloge (razen na območju ene občine). »Zakon o energetski politiki se ne dotika umeščanja v prostor ali financiranja JEK 2, zato s tega vidika posebna omemba jedrske energije ni potrebna,« so še dodali.
Zakonski predlog sicer določa način upravljanja energetske politike in ukrepe za uresničevanje ciljev ter načel energetske politike, uvaja energetsko inšpekcijo in opredeljuje, kaj je energetska infrastruktura (objekti, naprave, omrežja in drugi elementi, ki so bistveni za proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo energij). Besedilo tako določa prednostno rabo obnovljivih virov energije ter predvideva postopno opuščanje kurilnega olja in plina pri ogrevanju in iztek koncesij za dobavo plina po letu 2030.
