V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, nameravajo podeljevati koncesije. Na področju specializirane zdravstvene dejavnosti bi zajele 6,2 programa zdravljenj, na področju zobozdravstva pa bi bil skupni obseg 6,4 programa. Načrti o podeljevanju koncesij tokrat sovpadajo z odločanjem o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravila igre zaostruje tudi pri koncesijah.
Svarijo pred daljšimi čakalnimi dobami
Pri programih, ki jih bodo opravljali bodoči koncesionarji, glede na pojasnila ministrstva za zdravje sicer ne gre za širitve. V nekaterih primerih je prejšnji izvajalec koncesijo vrnil, v nekaterih koncesijskega programa ni izvajal, je razvidno iz gradiva za vladno obravnavo, hkrati pa teh programov niso mogli prevzeti bližnji javni zavodi. Gre torej za tako imenovane nadomestne koncesije, ob predlagani uredbi pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Predvideli so jih za oftalmologijo, psihiatrijo, interno medicino s pnevmologijo, pediatrično alergologijo in klinično psihologijo. Pri zobozdravstveni dejavnosti pa gre za čeljustno in zobno ortopedijo, parodontologijo, zobne bolezni, endodontijo in maksilofacialno kirurgijo. »Če se javni razpis ne izvede, se bodo čakalne dobe za prvi pregled pri specialističnih pregledih, kliničnih psihologih in zobozdravstvenih storitvah še podaljšale,« so posvarili.
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so se najprej obrnili na javne zavode. Ti programov niso prevzeli predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ugotavljajo. O tem, ali se bodo omenjene težave v javnih zavodih po njihovi oceni nadaljevale tudi po sprejemu aktualnega predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, se na ministrstvu niso eksplicitno opredelili. So pa poudarili, da se trudijo za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev z zakonskimi spremembami.
Cilj predloga, o katerem bodo odločali poslanci, je glede na pojasnila ministrstva urejanje vstopnih pogojev za mrežo javne zdravstvene službe. Prav tako se s profesionalizacijo vodenja in upravljanja krepi vloga javnih zdravstvenih zavodov, ugotavljajo. Obenem se zmanjšuje dvojna praksa opravljanja zdravstvenih storitev v javnih zavodih in pri drugih izvajalcih, napovedujejo. Nova zakonodaja po oceni ministrstva prinaša tudi večjo transparentnost, vključno z bolj preglednim postopkom podeljevanja koncesij. Vanjo so vključili tudi motivacijske elemente za delo pri lastnem delodajalcu oziroma v javnem zdravstvenem zavodu, so spomnili.
Ministrica prej podelila eno koncesijo
To ne bodo prve koncesije v zdravstvu, podeljene v mandatu vlade Roberta Goloba. Nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan jih je osem podelil na področju čeljustne in zobne ortopedije (v skupnem obsegu 8,7 programa), tri pa za oralno kirurgijo in maksilofacialno kirurgijo v zobozdravstveni dejavnosti (v skupnem obsegu 2,2 programa). Izbrani koncesionar na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti, ki je na podlagi javnega razpisa prejel koncesijo v obsegu 0,8 programa, je od koncesijske pogodbe odstopil. Koncesijo je tako podelila Valentina Prevolnik Rupel, so nam sporočili z ministrstva za zdravje.
Ena od koncesij je bila v mandatu sedanje ministrice razširjena za petino, v mandatu Bešiča Loredana pa je bilo deset širitev koncesij za petino. V vmesnem obdobju, ko je zdravstveni resor začasno vodil predsednik vlade Robert Golob, podeljevanja ali širjenja koncesij ni bilo, je mogoče sklepati iz pojasnil ministrstva za zdravje.
Tema, ki vedno znova dviguje prah
Podeljevanje koncesij v Sloveniji velja za temo, na katero so prebivalci tudi zaradi kontroverznih praks podeljevalcev v preteklih desetletjih precej pozorni. Načrti Janševe vlade, ki je še tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami pripravljala teren za dodatne koncesije, so tako na primer dvignili veliko prahu. Takratni minister za zdravje Janez Poklukar je očitke, da spodkopavajo javni sistem – ti so prihajali tudi iz zdravniških vrst – zavračal. Kljub temu so se načrtom o podeljevanju koncesij tik pred zdajci odpovedali.
Za podelitev nekaterih od koncesij, za katere je pot z uredbo utirala Janševa vlada, so se na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Bešiča Loredana odločili še isto leto. Hitro so se pokazala trenja v koaliciji. V Levici so ocenjevali, da so koncesije oblika privatizacije, že napovedani razpis pa ni bil objavljen. Načrti o podeljevanju koncesij so bili odloženi le začasno, se je izkazalo kasneje. Na koncu je tako prevladalo stališče, da javni zavodi v nekaterih primerih niso zmožni zagotavljati zadostne dostopnosti, na ministrstvu za zdravje pa so izpostavljali tudi vračanje nekaterih koncesij.
