Ob upadu praktično vseh kategorij kaznivih dejanj v oči bode v lanskem letu skoraj 20-odstotni porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Če so policisti leta 2020 obravnavali 375 kaznivih dejanj, so jih lani kar 451. »Na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bilo v letu 2021 evidentiranih več kaznivih dejanj posilstva, spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, zlorabe prostitucije in kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva,« pravijo na generalni policijski upravi, kjer ugotavljajo, da število teh kaznivih dejanj skozi leta ciklično niha, zaradi manjšega števila tovrstnih kaznivih dejanj pa se odstopanje hitro odraža kot večje odstopanje v deležu.
Žrtve pogosto ne prijavijo nasilja
»Kar zadeva povečano število prijav spolnega nasilja, ki sicer sodi med kazniva dejanja, ki jih žrtve najtežje prijavijo, je morda razlog tudi v obsežnih kontinuiranih kampanjah ozaveščanja, ki na spolno nasilje opozarjajo tako v svetovnem merilu kot pri nas. Ne smemo pa pozabiti velike spremembe na zakonodajnem področju, kjer je Slovenija naredila velik korak od modela, ki je zagovarjal nujnost upiranja in fizičnega nasilja ter groženj, k modelu soglasja, za katerega smo si nevladne organizacije zelo prizadevale,« pravi predsednica društva SOS telefon Maja Plaz, ki poudarja prav vidik ozaveščanja. »Nižje številke prijavljenih kaznivih dejanj nasilja v zasebni sferi nas morajo skrbeti, višje pa pokažejo, da smo družba, ki je z ozaveščanjem spodbudila k prijavljanju nasilja, ki je, sploh ko se zgodi s strani znane osebe, vedno in povsod po svetu podprijavljeno,« je dejala.
Tako je lahko več obravnavanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po eni strani dobra novica, čeprav bi si seveda vsi želeli, da bi bi bilo spolnega nasilja vedno manj. Podobno je z družinskim nasiljem, kjer prav tako številna nasilna dejanja prepogosto ostanejo skrita za štirimi zidovi doma.
Strah zaradi negotovih razmer
Policijska statistika tako vedno ne odraža realnega stanja. »V času epidemije pri našem delu opažamo precejšen porast števila ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi doživljanja nasilja v družini. Še vedno so žrtve nasilja predvsem ženske in otroci, nasilja, ki je skrito pred očmi javnosti,« pravi Maja Plaz. Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, med katerimi je najbolj razširjeno prav kaznivo dejanje nasilja v družini, je prvo epidemiološko leto 2020 dejansko poskočilo tudi v policijski statistiki, ki je zapisala 2932 tovrstnih kaznivih dejanj, kar pomeni največ v zadnjih petih letih in 14-odstoten porast v primerjavi z letom poprej. Lani so policisti ugotovili že 7,8 odstotka manj tovrstnih kaznivih dejanj, kar pa še ne pomeni, da jih je dejansko manj.
»Socialna in ekonomska kriza je v družinah, kjer se je nasilje dogajalo ali se nakazovalo že pred epidemijo, tveganje zanj močno povečala, povečale pa so se ovire, zaradi katerih si žrtve ne upajo spregovoriti, kaj šele nasilje prijaviti. Strah jih je, kaj bo potem, saj so razmere v družbi negotove, tako da ne smemo nasedati nižjim številkam, temveč se moramo vprašati, kaj se dogaja, da nasilje ni prijavljeno, saj ni izginilo. Kot rečeno, se je tveganje zanj močno povečalo,« ocenjuje naša sogovornica.
