»Lanskega leta ne bom prodajal kot neke uspešnice,« je predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević ob včerajšnjem odprtju sodnega leta realno ocenil stanje slovenskega sodstva, vendar v isti sapi dodal, da so slovenska sodišča vendarle delovala dobro. Najosnovnejši statistični podatki, ki so že na voljo, kažejo, da je bilo ob izteku lanskega leta na slovenskih sodiščih nekoliko več odprtih oziroma nerešenih pomembnejših zadev (84.210) v primerjavi z letom 2023 (80.298), so pa slovenska sodišča lani več zadev tudi prejela.
Trije cilji, dva že (skoraj) dosežena
Đorđević, ki se bo moral zaradi zgornje starostne omejitve po dopolnjenem 70. letu starosti upokojiti in je zato vstopil v zadnje leto svojega mandata, je ob letošnjem odprtju sodnega leta analiziral tudi svoje dosedanje delo na čelu vrhovnega sodišča. Ko je pred dvema letoma postal predsednik vrhovnega sodišča, je izpostavil tri glavne cilje: izboljšanje sodniških plač, uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji (zdaj se delijo na okrajne in okrožne) in novo sodno stavbo. Danes ugotavlja, da so se plače sodnikov že povišale, prav tako pa dobro kaže tudi spremembi sodniške zakonodaje: »Obetamo si, da bodo spremembe sodniške zakonodaje v prvi polovici leta v zakonodajnem postopku. To bi bil velik dosežek, ker sodstvo nujno potrebuje enovitega sodnika.«
Prostorska problematika slovenskih in predvsem ljubljanskih sodišč pa se po drugi strani v zadnjih dveh letih nikakor ni izboljšala – pravosodno ministrstvo si je celo privoščilo gromozanski spodrsljaj z nakupom stavbe na Litijski cesti, ki je nazadnje odnesel nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je včeraj pojasnila, da naj bi letos »dostojne prostore« dobili na Ptuju in v Novem mestu, medtem ko je vprašanje nove sodne stavbe v Ljubljani še povsem odprto. Po njenih informacijah naj bi sicer vlada oziroma pravosodno ministrstvo letos zagotovilo predvsem sredstva za dokončno ureditev investicijske dokumentacije.
Sodnika z varovanjem nimata težav
Podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok je spregovorila tudi o problematiki varovanja pravosodnih funkcionarjev, saj je specializirana državna tožilka Mateja Gončin policijski center za varovanje in zaščito (CVZ) javno okrivila več nepravilnosti, nazadnje pa tudi kazensko ovadila nekdanje vodstvo policije in CVZ.
Po besedah Marjete Švab Širok sta v nasprotju s tožilko oba sodnika, ki sodita v kazenskih zadevah Kavaškega klana, s policijskim varovanjem zadovoljna. »Počutita se varno,« je poudarila podpredsednica sodišča. In dodala: »Naša sodnika v zvezi s spremembo varovanja – sicer samo ene sodnice – nimata pripomb in pravita, da sta zadovoljna z načinom varovanja.«
Podobno je zagotovila tudi generalna sekretarka Helena Miklavčič, ki pravi, da se je komunikacija med policijo in sodiščem v zadnjem času izboljšala: »Zaupanje, mislim, da je vzpostavljeno. Treba je zaupati policiji, da v teh primerih ocene ogroženosti deluje kakovostno in strokovno. V končni fazi so oni tisti, ki morajo pač to zagotavljati.«
