Čaleta iz Inštituta za korporativne varnostne študije je glede črnega trga orožja spomnil, da so bile pred desetletji vir nezakonitega orožja države, vpletene v balkanske vojne, danes pa je na meji EU takšna vojna v Ukrajini. »Vsak konflikt v tujini pomeni, da bodo v širši regiji višje številke nelegalnega orožja,« je jasen.

Količino nezakonitega orožja v Sloveniji je nemogoče oceniti, vendar hkrati ni mogoče povsem izključiti možnosti, da bi kdo do njega lahko prišel in izvajal določene aktivnosti, je dejal. Slovenska policija se pri nadzoru črnega trga in tihotapljenja orožja povezuje tudi z drugimi državami. Tako so denimo leta 2021 gorenjski policisti po obvestilu ameriških varnostnih organov prijeli osumljenca, ki je načrtoval strelski pohod po javnih ustanovah. »Obveščanje med organi različnih držav seveda funkcionira,« je izpostavil, četudi je čisto vsak kos orožja težko ujeti in izslediti.

Del trga se je preselil tudi na temni splet, pri čemer varnostnim organom ostane prestrezanje poštnih pošiljk, ki pa je tudi zaradi velikega števila logističnih podjetij in iznajdljivosti tihotapcev zelo zahtevno.

Bolj optimističen je Čaleta glede notranjega evropskega trga, saj ima EU na tem področju veliko restriktivnejšo zakonodajo od denimo ZDA. Orožje je v EU tako rekoč nemogoče kupiti brez ustreznega dovoljenja, prav tako pa si prodajalci orožja ne morejo privoščiti, da bi zlorabljali trg na način, da bi legalne kose orožja preprodajali na črnem trgu. Ko izgubiš licenco, jo je praktično nemogoče dobiti nazaj, je prepričan.

Pomanjkljivost pa vidi v prostem pretoku dobrin in odsotnosti notranjih meja v EU, saj omejujejo nadzor znotraj EU.