Poslanca Svobode in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič sta spomladi v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), da bi za kazen, ker jo je politično prevzela Janševa SDS, odpravila obvezno članstvo v njej. A ker so takšno rešitev na koncu zagovarjali le še v Svobodi (podporo so ji odrekli celo sopredlagatelji, stranka SD), je državni zbor obvezno članstvo v KGZS odpravil zgolj za pravne osebe, v skupini fizičnih oseb pa ga bo z dvigom vstopnega praga (katastrskega dohodka) pomagal nekoliko oklestiti.
Nekateri bodo včlanjeni na lastno željo
Trenutno je v KGZS včlanjenih 1719 pravnih oseb, ki so jim za leto 2024 skupaj odmerili 293.170 evrov zborničnega prispevka oziroma članarine. Pravne osebe so razdeljene v več skupin. V prvi so tiste, ki so bile obvezne članice zbornice zaradi kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Vseh je 290 in so bile lani dolžne plačati 175.787 evrov zborničnega prispevka. V drugi skupini so pravne osebe, ki so bile obvezne članice KGZS zaradi lastništva zemljišč, članarino pa so jim odmerjali na podlagi katastrskega dohodka. Takšnih pravnih oseb je bilo doslej 1429, od tega 541 verskih skupnosti, največ župnij. Zbornica jim je za lani odmerila 117.383 evrov članarine, od tega 73.758 evrov verskim skupnostim. Tretjo skupino so sestavljale pravne osebe, ki so bile v KGZS včlanjene prostovoljno. Takšnih ni bilo veliko. Za leto 2023 je zbornica članarino odmerila šestnajstim.
V skladu z novelo zakona o KGZS so morale pravne osebe, ki od 1. januarja 2026 ne želijo biti več njene članice, do 30. novembra podati izstopno izjavo, članstvo pa jim bo prenehalo z 31. decembrom 2025. Po podatkih zbornice so to pravočasno storile 1003 pravne osebe ali približno šestdeset odstotkov vseh. Natančne analize po vrsti pravnih oseb, ki ne želijo biti več njene članice oziroma ki bodo v njej poslej prostovoljno, kmetijska zbornica še nima.
Kdo ne bo več svetnik?
Pravne osebe, ki do 30. novembra niso podale izstopne izjave, bodo od 1. januarja 2026 prostovoljne članice KGZS, na leto pa bodo plačevale po 250 evrov članarine. Takšnih bo po navedbah zbornice okoli sedemsto. Na naše vprašanje, ali je bil 30. november skrajni rok za oddajo izstopnih izjav ali lahko pravne osebe to storijo kadar koli, so se v KGZS sklicevali na določbo 11. člena zakona o KGZS, po kateri v primeru izstopa prostovoljno članstvo preneha z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica izstopno izjavo prejela najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta. V nasprotnem primeru prostovoljno članstvo preneha z iztekom naslednjega koledarskega leta. »Vsaka prostovoljna članica, fizična ali pravna oseba, lahko torej izstopi kadar koli, KGZS pa ravna v skladu s povedanim,« so pojasnili.
Zaradi izstopa pravnih oseb iz KGZS se bo spremenila tudi sestava sveta zbornice, ki je njen najvišji organ. V njem je 54 voljenih svetnikov, od tega trinajst predstavnikov pravnih oseb. S prenehanjem članstva pravne osebe v KGZS bo prenehal tudi mandat njenemu predstavniku v svetu zbornice. Analize, koliko jih bo obdržalo svetniški mandat, zbornica še ni naredila. To bo po 31. decembru 2025 ugotavljala njihova volilna komisija.
Fizične osebe (kmetje) ostajajo obvezne članice KGZS, jih bo pa manj. Novelirani zakon o zbornici je namreč povišal tudi vstopni prag za obvezno članstvo – s 167 na 220 evrov katastrskega dohodka (od leta 2026 naprej na 250 evrov). Zbornica je letos poleti članarino za leto 2024 odmerila 109.231 fizičnim osebam. V KGZS ocenjujejo, da se bo zaradi zvišanja vstopnega praga za obvezno članstvo število fizičnih oseb zmanjšalo za približno 18.000. Ostalo jih bo torej okoli 90.000.
