Število prebivalcev brez osebnega zdravnika se je zmanjšalo. Tisti, ki ga še vedno nimajo ali pa so ga izgubili nedavno, medtem še težje kot pred letom najdejo ambulanto, kjer bi jih bili pripravljeni sprejeti.
V državi je po zadnjih podatkih le še 65,3 tima oziroma 6,7 odstotka timov družinske medicine, ki paciente sprejemajo tudi na novo. Pred letom je to veljalo za 80,6 tima oziroma 8,4 odstotka timov družinske medicine. Prostih timov – nekateri ne delujejo v polnem obsegu – je manj tudi v primeru ambulant, kjer delujejo otroški in šolski zdravniki. To je ob koncu lanskega leta veljalo za 57,2 tima oziroma dobro četrtino timov, pred letom pa je paciente na novo sprejemalo 65,6 tima otroških in šolskih zdravnikov oziroma dobrih 28 odstotkov tovrstnih ekip.
Če upoštevamo zgolj število prebivalcev brez zdravnika, so statistike bolj spodbudne. Na zadnji dan leta 2025 je bilo brez zdravnika 136.533 ljudi v Sloveniji oziroma 6,5 odstotka vseh zavarovanih oseb; med njimi je bilo 17.637 otrok. Leto prej je bilo brez zdravnika 145.184 oseb oziroma 6,9 odstotka vseh zavarovancev, med njimi 22.844 otrok.
Dodatne ambulante obiskuje še več ljudi
V ambulantah za prebivalce brez zdravnika, ki so jih oblasti v mandatu Roberta Goloba uvedle kot začasen ukrep, zdravijo še več prebivalcev kot v preteklosti. V omenjenih dodatnih ambulantah (sprva so se imenovale ambulante za neopredeljene) je bilo ob koncu lanskega leta vpisanih 30.782 oseb oziroma 5141 prebivalcev več kot leto prej. Dodatne ambulante so še naprej namenjene le odraslim brez zdravnika, medtem ko sistematično organizirane nadomestne oskrbe za otroke ni.
Ljudje, ki so opredeljeni v dodatnih ambulantah, so aktivno iskali zdravnika, ugotavljajo na ZZZS. Izbranega osebnega zdravnika bi bilo treba zagotoviti najmanj tolikšnemu številu ljudi, so poudarili, upoštevati pa je treba tudi upokojevanje zdravnikov z večjimi obremenitvami. Spomnimo, da je bil prag, do katerega morajo v ambulantah vpisovati dodatne paciente, v preteklosti višji, občutno pa je bil znižan v mandatu vlade Marjana Šarca. Nasledniki pogosto niso pripravljeni vpisati vseh pacientov, ki so bili vpisani pri upokojenih zdravnikih. Krajev brez prostih zdravnikov je posebej veliko v osrednji Sloveniji, je mogoče razbrati iz objave Sledilnika Zdravniki, v primeru Ljubljane pa so pogosto zasedene celo vse dodatne ambulante za ljudi brez zdravnika.
Nagrajevanje ni prineslo preobrata
V mejo obremenitev, pri kateri je mogoče zavrniti dodatne vpise, v zdravstvenem resorju tudi v zadnjem letu niso posegali, so se pa odločili za prenovo glavarinskih količnikov. V obdobju po prenovi, ki je prinesla nekoliko drugačno izračunavanje obremenitev, so po podatkih ZZZS paciente dodatno opredeljevali predvsem tisti zdravniki, ki so povečali obseg svojega tima, in tisti, ki so imeli malo opredeljenih pacientov. Le redki zdravniki pa so paciente vpisovali tudi po doseganju meje, pri kateri k temu niso bili več zavezani. Za takšno vpisovanje pacientov je sicer zagotovljena finančna stimulacija, dodatnih 40 odstotkov sredstev v obliki dodatka k plači zdravstvenega delavca, so spomnili na ZZZS. »Tudi povečevanje števila opredeljenih oseb v dodatnih ambulantah za neopredeljene v zadnjem letu dni kaže na to, da zdravniki praviloma ne opredeljujejo nad limitom 1348 glavarinskih količnikov,« ugotavljajo.
Da bi se bistveno izboljšala dostopnost do družinskega zdravnika, bi glede na trenutno ureditev odklanjanja pacientov pri 1348 glavarinskih količnikih (kdaj jo zdravnik doseže, je med drugim odvisno od starosti pacientov, op. p.) potrebovali vsaj dodatnih 200 timov družinske medicine, so izračunali na ZZZS. Rešitve vidijo v vpisovanju večjega števila študentov medicinskih fakultet in spodbudah za izbiro posameznih specializacij. Dodajmo, da so bile te deloma sicer že odmerjene. Za zdaj so namenjene bodočim družinskim zdravnikom in urgentnim zdravnikom, ne pa tudi za bodoče pediatre.