Leta 2014 so se na ministrstvu za pravosodje zaradi vpliva finančne krize na rast števila stečajev odločili, da se minimalne nagrade stečajnim upraviteljem razpolovijo. »Takšno odločitev so na pravosodnem ministrstvu utemeljili s krizo. Toda od leta 2014 se nagrade niso ne vrnile na prejšnjo raven ne usklajevale z inflacijo. Zato se nekateri upravitelji, čeprav bi to želeli, ne morejo profesionalno ukvarjati s stečaji,« je poudaril stečajni upravitelj Aljoša Markovič.
Po pojasnilih predsednice Zbornice upraviteljev Slovenije (ZUP) Špele Vizjak so nagrade za vodenje stečajnih postopkov tako nizke, da večina upraviteljev poleg tega zahtevnega poklica opravlja še drugo delo, saj prejeti zneski ne zadoščajo niti za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. »Trenutno stanje ni vzdržno, saj večina upraviteljev po plačilu vseh stroškov ne doseže niti neto minimalne plače, kar ogroža kakovost in strokovnost opravljanja enega izmed odgovornejših poklicev v pravosodnem sistemu.« Ob tem je poudarila, da so se v zadnjih letih nagrade celo večkrat znižale, in to kljub visoki inflaciji ter vse večji odgovornosti. »V ZUP menimo, da bi morale biti nagrade upraviteljem bistveno bolj usklajene z zahtevnostjo, obsegom in odgovornostjo dela. Gre za funkcijo, ki zahteva visoko strokovnost, etičnost in natančnost, hkrati pa prinaša veliko osebno in materialno odgovornost.« V ZUP si sicer že dlje časa prizadevajo, da bi se poklic upravitelja profesionaliziral in dvignil na višjo raven.
Po pojasnilih Špele Vizjak je poklic upraviteljev v tujini zelo cenjen, saj predstavljajo zelo pomemben člen v gospodarskem sistemu. »Upnikom omogočamo, da čim prej prejmejo poplačane terjatve, kar pozitivno vpliva na likvidnost gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. V Sloveniji je slika žal drugačna: funkcija upravitelja ni dovolj prepoznavna in cenjena, čeprav v insolventnih postopkih opravljamo ključno delo.«
Spremembe na obzorju
Na ministrstvu za pravosodje so se konec leta 2022 aktivno lotili prenove pravilnika o nagradah ter k sodelovanju povabili predstavnike ZUS in sodišč, ki odločajo v zadevah s področja insolventne zakonodaje. Delovna skupina, ki je delovala v letih 2022 in 2023, je oblikovala zaključke, ki bodo sooblikovali prenovo pravilnika o nagradah. »Člani delovne skupine so se strinjali, da nadomestilo za začetno delo v stečajnih postopkih – nadomestilo za otvoritveno poročilo – ne bi smelo biti vezano na otvoritveno bilanco, ampak bi moralo biti določeno v pavšalnem znesku. Žal končni konsenz o višini pavšalnega nadomestila še ni bil dosežen. Obenem skupina ni našla končne rešitve za zamejitev višine stroškov, do plačila katerih je, poleg plačila nagrade, upravitelj tudi upravičen.«
»Višina nagrade je nujno povezana tako s številom novih postopkov, zaradi insolventnosti oziroma stečajev, kakor tudi z razmerjem med stečaji, v katerih pride do razdelitve stečajne mase, in postopki, v katerih do razdelitve premoženja ne pride, tako imenovanimi praznimi stečaji,« so dejali na ministrstvu. Višina nagrad upraviteljem, so nadaljevali na ministrstvu, je bila vedno predmet širšega usklajevanja, saj na eni strani predstavlja nadomestilo za delo upravitelja, na drugi strani pa vpliva na razdelitveno maso in višino poplačila upnikov. Povrhu nagrade in stroški postopka v stečajnih postopkih, kjer ni premoženja, finančno obremenjujejo proračun sodišča.
Upravitelj mora varovati in uresničevati interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog. »Pri tem delo upravitelja ni nezdružljivo z opravljanjem upraviteljevega primarnega poklica. Upravitelji v zvezi s profesionalizacijo opozarjajo zlasti na število upraviteljev v razmerju s količino primerov, ki jih upravitelj obravnava, kar je povezano s številom na novo pripadlih stečajnih zadev,« so pojasnili na ministrstvu. V dialogu z ZUP so bile tako v okviru novele insolventne zakonodaje uveljavljene rešitve, ki naslavljajo prav to področje. »Ne gre pa zanemariti, da so z vidika profesionalizacije pomembne izkušnje, ki jih upravitelji pridobijo z opravljanjem svojega dela, ter izobraževanja, ki jim omogočajo, da se seznanijo s spremembami na področju zakonodaje, novimi dognanji stroke in dobrimi praksami.«
Inflacija dodatno oklestila nagrade
Poleg tega, da so se nagrade upraviteljem razpolovile, je njihove realne zaslužke dodatno oklestila inflacija; po podatkih Statističnega urada RS je od začetka leta 2015 do konca septembra letos znašala 31,1 odstotka. Po besedah pravosodnega ministrstva je bila možnost usklajevanja nagrad v pravilnik o nagradah vključena v letu 2022. »Trenutno je na ministrstvo podana zahteva za uskladitev zneskov vseh tarif, ki so v naši pristojnosti. Zavedamo se, da je treba k uskladitvi tarif pristopiti celostno. Upoštevati je treba, da pravilnik o nagradah določa, da je sprememba zneskov tarife mogoča v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže deset odstotkov.
V tem okviru pa je treba upoštevati finančne zmožnosti, ki so načrtovane v okviru proračunov sodišč, in tudi nekatere druge predloge, ki jih je pripravila delovna skupina za spremembo pravilnika o nagradah. Ti presegajo le uskladitev zneskov z inflacijo, saj so bili napori delovne skupine usmerjeni prav k prepoznavanju in upoštevanju količine potrebnega dela in nagrajevanju prizadevanja upravitelja za najboljše poplačilo upnikov,« so dodali na ministrstvu.
