Zaposleni v javnem sektorju bodo v okviru reforme plačnega sistema novembra prejeli drugi del izplačila višjih plač. Potem ko je bilo 1. januarja letos v celoti poplačanih okoli šest odstotkov zaposlenih, v glavnem je šlo za čistilke ter strežnice in bolničarje v zdravstvu, ki so bili pod minimalno plačo in na začetnih plačnih razredih, bo tokrat povišanja deležnih preostalih 94 odstotkov zaposlenih. Tem javnim uslužbencem se bo osnovna bruto plača povišala za 100 evrov bruto, skupni strošek prve in druge tranše pa znaša 368 milijonov evrov. Zaposleni v javnem sektorju bodo letos, tako kot drugi zaposleni, deležni tudi božičnice v višini polovice minimalne plače oziroma 639 evrov, za katero bo država odštela okoli 120 milijonov evrov.
Po pojasnilih ministrstva za javno upravo so tistim šestim odstotkom najslabše plačanih javnih uslužbencev, ki v tej drugi tranši ne bodo deležni dviga plač, osnovno plačo, ki so jim jo prej doplačevali do minimalne, s prvim januarjem uvrstili v plačne razrede, ki so nad minimalno plačo. Čeprav tokrat ne bodo dobili povišice, pa so jim, kot so pojasnili, s tem zagotovili boljše možnosti napredovanj. Ker so uvrščeni v višji plačni razred, imajo namreč višjo osnovo za dodatke pri nadurah in delovni uspešnosti, so na včerajšnjem neformanem brifingu z novinarji povedali na ministrstvu za javno upravo.
Za plačno reformo 1,4 milijarde evrov
Naslednja izplačila v okviru plačne reforme bodo sledila junija 2026, ko bo večini zaposlenih pripadlo dodatnih do 70 evrov bruto, zatem decembra prihodnje leto v višini do 50 evrov bruto, ter julija 2027, ko bo izplačilo znašalo do 100 evrov bruto. Preostanek povišanja bo sledil s 1. januarjem 2028, ko se bo plačna reforma tudi zaključila.
Povprečna osnovna plača v javnem sektorju se bo do začetka leta 2028 povišala za okoli 400 evrov bruto, celoten strošek plačne reforme, ki vključuje prevedbo delovnih mest, odpravo anomalij in višja izplačila delovne uspešnosti, pa bo po ocenah ministrstva znašal 1,4 milijarde evrov. Število zaposlenih, ki sicer narašča v povprečju za en odstotek na leto, naj bi se zaradi odhodov v pokoj do leta 2028 ustalilo pri približno 190.000 zaposlenih.
Na ministrstvu za javno upravo so ob tem opozorili, da je bila plačna reforma nujna, saj je rast povprečne plače v javnem sektorju od leta 2015 zaostajala za rastjo povprečne plače v gospodarstvu za kar 23 odstotkov. Povprečna plača v javnem sektorju se je sicer lani zvišala za 4,6 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 7,1 odstotka.
Na ministrstvu bodo poročilo o dosedanjem poteku plačne reforme sindikatom predstavili v petek. Še naprej sicer potekajo pogajanja po posameznih stebrih glede spremenjenega načina izplačevanja delovne uspešnosti, ki naj bi zaživelo s 1. januarjem 2026. Po novem bosta redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela združeni. Ob merilih in kriterijih za nagrajevanje pa se bosta morali obe strani dogovoriti tudi o sredstvih, ki bodo namenjena za delovno uspešnost.
