»Trenutno opažamo velik val gripe med otroki,« je opozorila ljubljanska pediatrinja Helena Mole. Njena ambulanta je med tistimi, kjer povzročitelje okužb dihal spremljajo posebej pozorno. Ponovno pojavljanje gripe, na katero je pokazalo tovrstno vzorčenje, so strokovnjaki pričakovali. Lani so se na primer že vrnili respiratorni virusi, ki so v obdobju protikoronskih ukrepov prav tako poniknili. A če so se omenjeni virusi pojavili že ob koncu poletja, kar je zanje neobičajno zgodaj, je bila gripa tokrat precej pozna.
»Ponavadi gripo pričakujemo že januarja. Letos se je pojavila februarja in se še vedno vztrajno širi po vrtcih in šolah,« je dejala Moletova. Sezona je sicer še vedno blažja od začetka leta 2020, ko so bili otroci zaradi gripe posebej prizadeti. Pred zimo 2020/2021 se je zanimanje za cepljenje proti gripi zelo povečalo, tudi v primeru otrok, a se omenjena bolezen takrat ni pojavljala. Kar je očitno marsikoga zavedlo. Pred aktualno sezono gripe je zanimanje za cepljenje po opažanju zdravnikov v primerjavi z letom poprej občutno upadlo. Podcenjevanje gripe so v tem obdobju opazili tudi v pediatričnih ambulantah. Po besedah Moletove ima lahko gripa zlasti pri majhnem otroku zelo hud potek, ogroža pa tudi nosečnice.
Pri marsikaterem od njih ta nalezljiva bolezen poteka v dveh fazah. »Kakšen dan je že videti, da bo otrok vsak čas v redu, potem pa se njegovo počutje spet poslabša,« je povedala sogovornica. Med zapleti so lahko vnetja ušes in pljučnica. »Starši naj bodo pozorni na vročino, ki jo težko obvladujejo z zdravili oziroma jim je ne uspe zbiti. Opozorilni znak je tudi težko dihanje,« je Moletova izpostavila okoliščine, v katerih otrokovim svojcem priporočajo, naj ne odlašajo z iskanjem pomoči.
Med najvišjimi deleži v Evropi
Med simptomi gripe, ki se zdaj širi tudi na druge generacije, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poleg visoke temperature naštevajo še mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu ter suh kašelj. Številni bolniki s takimi težavami sicer ne izvedo, katera viroza jih v resnici muči. Številni primeri okužb v vzorčenje niso zajeti in v statistikah štejejo za »gripi podobno bolezen«.
Večina ljudi, ki zaradi »gripi podobne bolezni« v zadnjem obdobju obiskuje ambulante osnovnega zdravstva, je po zadnjih podatkih NIJZ iz starostne skupine do 19 let. Otroci in mladostniki prevladujejo tudi med bolniki, ki se zaradi gripe bolnišnično zdravijo v UKC Ljubljana. »Pri bolnikih v hospitalu imamo potrjenih 13 okužb,« je včerajšnje razmere povzela pediatrinja Tatjana Mrvič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Med temi bolniki je devet otrok.
Glede na podatke NIJZ za minuli teden se število obiskov in posvetov zaradi »gripi podobnih bolezni« v osnovnem zdravstvu še povečuje. V vzorcih, odvzetih v tamkajšnjih ambulantah, je bil delež gripe kar 52-odstoten. Večji delež na gripo pozivnih vzorcev iz osnovnega zdravstva imajo v EU le na Madžarskem, v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem; tako je razvidno iz pregleda epidemioloških razmer, ki ga je včeraj objavil Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC).
Nizka precepljenost
Slovenija je bila pred pandemijo med državami EU z najnižjo precepljenostjo proti gripi. Za to obliko zaščite se je leta 2019 na primer odločila malo manj kot petina prebivalcev v starosti 65 let in več, povprečje držav OECD pa se je v tej starostni skupini gibalo blizu polovice. Manj cepljenih starejših prebivalcev so imeli med članicami OECD le v Turčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Latviji, Estoniji in v Avstriji.
V sezoni 2020/2021 se je proti gripi po preliminarnih podatkih cepilo 209.581 ljudi v Sloveniji, delež cepljenih med prebivalci, starimi 65 let in več, pa se je dvignil na 27 odstotkov. V letošnji sezoni je bilo v Sloveniji izdanih 229.180 odmerkov cepiva proti gripi, so nam sporočili z NIJZ. Kar pa ne pomeni, da jih je bilo toliko tudi zares porabljenih. Koliko jih v zdravstvenih domovih in pri drugih izvajalcih še hranijo in kakšna je precepljenost, bo znano šele po koncu sezone.
