Ivan Janez Janša je kriv obrekovanja zasebnega tožilca Bojana Veselinoviča, ker je maja 2021 na svojem takratnem tviter profilu o njem zapisal: »Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi @STA_novice in za to mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.« S tem zapisom je zasebnemu tožilcu pripisal pomoč pri storitvi kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora in se preganja po uradni dolžnosti. Zapis se je nanašal na Boruta Meška, za katerega je Janša vedel, da ni bil žrtev umora, saj ni bil umorjen, pač pa je leta 2010 umrl za posledicami hude bolezni, o čemer so takrat poročali številni mediji, tako tiskani kot spletni. Sodnica Leonida Jager je presodila, da je Janša s tem zapisom škodil časti in dobremu imenu zasebnega tožilca Veselinoviča in storil kaznivo dejanje obrekovanja. Sodišče mu je zato naložilo plačilo 8000 evrov denarne kazni, ki jo je Janša dolžan plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe. Prav tako bo moral plačati stroške postopka, ki znašajo dobrih 500 evrov, sodno takso in posebne izdatke zasebnega tožilca ter njegovega odvetnika. Bojana Veselinoviča je sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom v višini dobrih 7200 evrov napotilo na pravdo.

Neprimeren zapis
za predsednika vlade

»Sodba je vsekakor pričakovana. Bil bi presenečen, če bi bila drugačna. Ključno je, da je sodišče Janšo spoznalo za krivega. Sodba pa je v pouk predvsem njemu samemu, saj si ljudje na tako visokih in odgovornih funkcijah česa takšnega ne bi smeli privoščiti,« je bil ob odhodu s sodišča kratek in jedrnat Veselinovič. Še krajši je bil Janša, ki je sodbo pokomentiral v svojem slogu, z enim samim stavkom: »Očitno je, da se naše neodvisno sodstvo že pripravlja na predčasne volitve.«

Njegov zagovornik Franci Matoz je že v sodni dvorani napovedal pritožbo na sodbo, ki še ni pravnomočna. To je bila za Janšo že druga obsodba na celjskem sodišču. Spomnimo, da je bil zaradi razžalitve novinark Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl februarja lani obsojen na trimesečno pogojno zaporno kazen, ki je postala pravnomočna maja lani. Petkovo sojenje se je sicer začelo s še nekaj novimi dokaznimi predlogi pooblaščenca zasebnega tožilca Gorazda Fišerja, ki je sodišču predložil in prebral nekaj člankov, ki so bili v slovenskih medijih objavljeni ob smrti nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška. Janša je to pospremil z besedami, da se iz objav da razbrati, kako dolga je bila novinarska in uredniška kariera Meška, ki je sodeloval s številnimi uredništvi.

Fišer je v zaključni besedi izpostavil, da Meško ni umrl zaradi umora, zato tudi Veselinovič ni mogel biti sodelavec pri njegovem umoru, ker umora ni bilo. Svoj zapis je Janša opravičeval s tem, da Veselinoviča ni obdolžil, da ga je umoril s sekiro ali nožem, pač pa je s šikaniranjem in njegovim odpustom prispeval k poslabšanju njegovega zdravja. Fišer pa je poudaril, da »Janša ni neki neuk posameznik, ki bi v prostem času trosil po družbenih omrežjih vse mogoče, temveč je univerzitetno izobražen človek, ki so mu bile zaupane najvišje odgovorne funkcije v državi, zato je gotovo dobro vedel, kaj piše, in je to počel zavestno.« In še, da je tvit napisal enajst let po Meškovi smrti, v času, ko je bil predsednik vlade. Dodal je tudi, da je Janša očitno specialni povratnik, kar se razžalitev tiče, zato bi bila zanj edina primerna pogojna obsodba, sploh v času, ko je v Sloveniji in drugod po svetu v porastu javni sovražni govor. Prav to, da je Janša tvit napisal v času, ko je bil predsednik vlade, je v obrazložitvi sodbe izpostavila tudi sodnica Jager. Takšnih zapisov, je menila, ne bi smel pisati, saj imajo besede predsednika vlade veliko težo, ljudje pa zapisanemu verjamejo. K temu je še dodala, da »njegova trditev v tvitu ni temeljila na preverjenih dejstvih« in da je pokojni Meško svojega odvetnika o svoji bolezni obvestil šele 21. decembra 2009, izvid pa naj bi prejel 5. decembra. To pomeni, da trditev, da je bil odpuščen v času, ko je bil že bolan, ne zdrži presoje, saj je bil odpuščen dober mesec prej.