Bolezen modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV) je bolezen živali, ki so ji izpostavljeni domači in divji prežvekovalci, zlasti ovce in govedo. Za človeka ni nevarna, prenašajo pa jo krvosesne mušice, ki pozimi na srečo niso dejavne. Veterinarski higieniki so od 18. julija prevzeli okoli sedem tisoč več poginjenih ovc kot lani v tem času. Zaradi BTV je poginjalo tudi govedo, vendar ne tako množično. Po prvih ocenah je bila smrtnost v okuženih rejah pri ovcah približno 30-odstotna, pri govedu pa manj kot petodstotna.
Vreme je bilo ugodno za razmnoževanje virusa
Zakaj letos takšen razmah modrikastega jezika seva 8 (BTV 8), je na nedavni konferenci Slovenskega bujatričnega društva (bujatrika je veja veterinarske medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem goved) pojasnil dr. Tadej Malovrh, odgovorni strokovnjak za diagnostiko te bolezni na Nacionalnem veterinarskem inštitutu. »Temperature so bile nekaj časa zelo visoke, tudi ponoči. Ko se gibljejo med 27 in 30 stopinjami in ne padejo pod 15 stopinj, so dobre razmere za razmnoževanje BTV v samici mušice. Bilo je tudi dovolj vlage, ki ji prav tako ustreza,« je poudaril Malovrh.
Tako kot pred devetimi leti je BTV tudi tokrat najprej napadel ovce na območju Ilirske Bistrice in se potem naglo razširil po vsej državi. »Najverjetneje tam pihajo neki stalni vetrovi, ki prinesejo krvosesne mušice, druge razlage za to nimam,« je pripomnil dr. Malovrh.
Država naj plača cepivo in cepljenje
Zaradi velikih izgub živali se je Slovenija znova odločila za obvezno cepljenje vseh goved in drobnice, in sicer s kombiniranim cepivom proti sevoma BTV 4 in 8, ker so ju letos potrdili pri nas, prav tako proti sevu BTV 3, s katerim se spopadajo v soseščini. Veterinarji bodo morali z dvema različnima cepivoma dvakrat pocepiti okoli 450.000 glav govedi ter enkrat približno 90.000 ovc in skoraj 24.000 koz. Država bo plačala stroške cepiva, stroški cepljenja bodo breme rejcev. »Če država predpiše neko cepljenje, naj krije tako stroške cepiva kot tudi cepljenja, saj je v tem primeru nadzor lažji in učinkovitejši,« je prepričan Tadej Malovrh.
Veterinarje praktike, ki bodo morali izpeljati cepljenje, skrbi, ali jim bo to uspelo narediti pravočasno, saj v nasprotnem primeru zaščita živali pred boleznijo ne bo dovolj učinkovita. V letih od 2017 do 2021, ko so drobnico in govedo že cepili proti BTV, takrat proti sevu 4, je država financirala tako cepivo kot cepljenje. Ta projekt je po vojaško vodila uprava za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Cepili so veterinarji koncesionarji, ki so naredili načrt cepljenja vsak za svoje območje. Tokrat bo cepljenje sicer obvezno, vendar naj bi se rejci sami odločali, kdaj bodo dali cepiti svoje živali in kateremu veterinarju bodo zaupali to nalogo. Veterinarji praktiki se bojijo, da bodo rejci čakali na skrajni rok za cepljenje, zato se utegne zgoditi, da vse živali ne bodo pravočasno zaščitene pred okužbo.
Cepljenje živalim povzroča stres
Kdaj je pravi čas za cepljenje, je za Dnevnik pojasnila Barbara Beci, slovenska veterinarka in strokovnjakinja za zdravje goved, zaposlena na veterinarski fakulteti v belgijskem Gentu, ki ima praktične izkušnje tudi s cepljenjem proti modrikastemu jeziku. Njihova fakulteta namreč izvaja tudi veterinarske storitve za belgijske rejce, skupno za okoli šest tisoč goved. Becijeva ocenjuje, da bi moralo govedo glede na začetek aktivnosti krvosesnih mušic pri nas prvi odmerek cepiva dobiti najkasneje februarja, ponovitvenega pa marca. Sogovornica meni, da bo to zajeten zalogaj za veterinarje, zato rejcem svetuje, naj živali pripravijo za cepljenje, ki jim povzroča stres.
Lansko poletje je v Belgiji izbruhnil BTV 3, a ker cepiva ni bilo pravočasno na voljo, je zgolj v poldrugem mesecu poginilo 23.000 ovc in 36.000 goved. Panika je bila po navedbah Becijeve podobna, kot je letos pri nas, je pa belgijske rejce občutno manj strah morebitnih stranskih učinkov cepljenja, kot to velja za njihove slovenske kolege, zlasti za ovčerejce. »Največji stranski učinek smo v Sloveniji videli letos poleti, ko je bilo veliko poginov zaradi BTV,« je izpostavila sogovornica, ki je bila prav tako strokovna gostja slovenskih bujatrikov, saj so želeli slišati, kako se Belgija spopada z modrikastim jezikom.
Belgijski rejci lahko sami cepijo
»V Belgiji ni bilo veliko debate o tem, ali cepiti ali ne. Letos je bilo cepljenje obvezno za vse govedo, ovce in jelenjad, gojeno za meso, pri kozah pa je bilo prostovoljno. Ovce smo cepili zaradi manjše smrtnosti in iz preventive, govedo pa zaradi zmanjšanja ekonomskih posledic virusa, kajti prireja mleka in reprodukcija sta se pri obolelih živalih močno zmanjšali. Že lani so bile očitne razlike med čredami, v katerih so cepili živali, in tistimi, ki jih niso. Letos BTV 3 na srečo nismo imeli,« je pojasnila Barbara Beci.
Belgijski ovčerejci so se že ob koncu leta 2023, ko sta imeli težave z BTV Nizozemska in Francija, organizirali in začeli sami zbirati denar za čimprejšnjo registracijo cepiva proti modrikastemu jeziku. Živali so lahko letos tudi sami cepili, če so želeli, kar je izzvalo precejšen revolt med veterinarji. Ovce in govedo so cepili proti sevoma BTV 3 in 8, govedo tudi proti EHDV 8 (virus epizootske hemoragične bolezni), cepljenje koz, ki so redkeje zbolevale, pa v Belgiji ni bilo obvezno. Becijeva je povedala, da so veterinarji njihove fakultete vsako govedo cepili šestkrat (s tremi različnimi cepivi s po dvema odmerkoma), nekateri pa so živali cepili z vsemi tremi cepivi hkrati. Zaradi različnih odmerkov je bilo nekaj zmede, zlasti tam, kjer so rejci sami cepili. Z nekaterimi odmerki je namreč treba cepiti v mišico, z drugimi pod kožo. Pod kožo so, če se je le dalo, cepili na vratu, cepljenju blizu repa pa so se poskušali izogniti, je še pojasnila Becijeva.
