Na predlog skupine negospodarskih dejavnosti je državni svet v sredo izglasoval veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki so ga poslanci z 41 glasovi za in štirimi proti sprejeli prejšnji teden. Kot je predlog za veto na zakon utemeljil državni svetnik Jožef Školč, je »osnovna težava, da zakon ne ločuje med svetovanjem in zdravljenjem«, standard za pridobitev licence pa je drugačen od tistega, ki je zahtevan za tiste, ki že delujejo v zdravstvu. »Če poenostavim, dobili bi zdravstvene delavce brez zdravstvene izobrazbe,« je dodal in se vprašal, kako bi takšni psihoterapevti postavili diagnozo ali predpisali zdravljenje. V imenu predlagateljev je izpostavil tudi širok spekter nasprotnikov, predvsem v vrstah zdravnikov, pri čemer čudi, da je zadržke izrazilo tudi izobraževalno ministrstvo, in dejstvo, da v zdravstveni blagajni ni zagotovljenih sredstev za izvajanje zakona. 

Nasprotnike zakona pa je ostro zavrnila Jasna Humar, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje, in dejala: »To, da si zdravnik, ne pomeni, da veš kaj več o psihoterapiji.« Dodala je, da ta zakon pod to vlado pripravljajo že tri leta, in izpostavila predvsem kaos, ki trenutno vlada na področju psihoterapije. 

Večina svetnikov ji ni prisluhnila in so izglasovali veto na zakon s 13 glasovi za in 11 proti. Zato bo državni zbor moral o zakonu o psihoterapiji glasovati znova in vsaj za zdaj  potrebna absolutna večina za njegovo potrditev (še) ni zagotovljena. 

Odziv Zbornice kliničnih psihologov

Za Dnevnik se je na veto odzvala dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov, in zapisala: »Zakonu o psihoterapevtski  dejavnosti v sprejeti obliki nasprotujeta celotna zdravstvena in pedagoška stroka. Posledično zakon  med drugim uvaja rešitve, ki bi lahko ogrozile varnost pacientov, kakovost strokovne obravnave in finančno vzdržnost sistema. Državni zbor je izglasoval odložilni veto, ker zakon ni bil pripravljen na podlagi zadostne strokovne razprave. Zdravstvena stroka je bila žal pri pripravi zakona izključena, kljub temu da smo ministrstvo za zdravje, ki je zakon pripravljalo, vztrajno in več let seznanjali s strokovnimi stališči, ki slonijo na kliničnih smernicah in z znanstvenimi dokazi podprtih oblikah psihološkega zdravljenja.

Odložilni veto zato  toplo pozdravljamo in ga razumemo kot priložnost za ponovni razmislek o vsebini in posledicah, ki bi jih implementacija zakona v sprejeti obliki prinesla tako v javni zdravstveni sistem kot tudi v druge resorje. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo poslušal stroko. Verjamemo, da poslanci tako koalicijskih, kot opozicijskih strank pri odločanju o tako občutljivih temah, kot je zdravljenje psihičnih motenj, zmorejo  prisluhniti in razumeti argumente relevantnih strokovnjakov v zdravstvu.«

Priporočamo