Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov.

Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.

Ta člen je zmotil nekatere deležnike. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije dvomijo o ustavnosti možnosti prepovedi stavke, kritični so tudi do predvidene možnosti začasne premestitve zdravstvenega delavca. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa v členu vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom.

Omenjeni ukrepi, kot je možnost premestitve zdravstvenih delavcev, so predvideni le v izrednih razmerah, denimo ob poplavah, žledu, epidemiji, je zagotovila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ne gre torej za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu. »Odzivov je veliko in očitno je, da se lahko člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep,« je poudarila ministrica. Ob tem je napovedala, da bodo pomisleke glede člena ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Glede očitkov nekaterih deležnikov, da zakon ni bil sprejet v socialnem dialogu, je dejala, da je zakon predviden za obravnavo po nujnem postopku, zato javna razprava ni potrebna. So pa predlog zakona vseeno poslali v javno razpravo, kjer so prejeli nekatere komentarje, ki so jih upoštevali, je poudarila.

Fides: Vladni interventni zakon je za nas žalitev

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je zaradi predloga interventnega zakona zahteval urgenten sestanek z ministrico zdravje.. Na njem se želijo dogovoriti o realizaciji stavkovnih sporazumov in umiku spornih določb interventnega zakona. V nekaterih členih namreč vidijo napoved prisilnega dela zdravnikov. »Vlada je s predlogom interventnega zakona priznala, da so razmere v slovenskem javnem zdravstvu kritične. Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je potrebno tudi plače v zdravstvu reševati izredno,« poudarjajo v sindikatu.

Predlog zakona  je šel mimo vseh socialnih dialogov in mimo mnenja stroke, je opozoril predsednik Fidesa Damjan Polh. Ta zakon je po njegovih besedah žalitev za zdravstvo, ki je v epidemiji covida-19 stopilo skupaj in pomagalo ublažiti njene posledice. Pristojno ministrstvo so na nekatere stvari tudi opozarjali in jim ponujali rešitve ter dialog, a se to ni zgodilo, je dejal.

V Fidesu trdijo, da so z vlado podpisali dva stavkovna sporazuma, da bi obrnili negativni trend v javnem zdravstvu in preprečili katastrofo. »Zavlačevanje z njuno realizacijo in kršitev dogovorjenih časovnic sta pokazala svoje. Odhajanje strokovnih kadrov iz javnega zdravstva se nadaljuje in je zdaj dobilo dimenzije izrednih razmer,« so opozorili.

»V Fidesu smo bili več kot kooperativni, dali smo jim čas, sami so si postavili svoje roke, niti enega roka niso izpolnili,« je dejal član sindikata Milenko Stanković. Od leta 2018, ko je zaživel trenutni plačni sistem, je inflacija narasla za 40 odstotkov, vlada pa je plače v zdravstvu blažila z minimalnimi dvigi, opozarja. »V Fidesu imamo tega počasi dovolj in mislim, da je po novem letu čas za ostre ukrepe,« je dodal.

Fides: Država namerava reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov

Kot so sporočili že v nedeljo, so kritični do člena zakona, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela. Med začasnimi ukrepi je predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev soglasja za delo pri drugem izvajalcu ter prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke.

V kolikor držijo v javnosti dostopni deli zakona, iz katerih po mnenju Fidesa izhaja, da namerava država reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, bo sledil zdravniški upor, so opozorili v nedeljo. »Konflikt je eskaliral že s samim predlogom zakona. Fides bo pri stopnjevanju sindikalnih aktivnosti sledil ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zdravniki,« je danes napovedal sindikat.

»Politiko naprošamo in pozivamo, da se ta zakon spremeni in skladno z mnenjem zdravniških društev in tudi sindikata pripravi tako, da bo sprejemljiv tudi za nas, za zdravstvene delavce, ki v tem procesu delamo,« je dejal član Fidesa Silvan Saksida. Napovedal je, da se bo v kratkem sestal glavni odbor Fidesa, ki mu bodo predložene možnosti tega protesta, neka oblika slednjega namreč »v kratkem bo«.

Fides ne zahteva umika celotnega zakona, le umik vseh spornih točk, za katere bi radi podali svoje mnenje in poiskali druge, boljše rešitve, je izpostavil Polh. »S pametnim dialogom in iskanjem racionalnih rešitev, bi lahko prišli do zaključka brez konflikta,« je dejal. Čas za to je po njegovih besedah do konca leta, ob tem pa v izogib konfliktom zahtevajo še sklenitev omenjenih sporazumov in njihovo oblikovanje v anekse h kolektivni pogodbi.

Preberite tudi: Rez v bolniška nadomestila

Ilešič Čujovič: V predlogu zakona mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo

Do predloga interventnega zakona so kritični tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Po mnenju predsednice sindikata Irene Ilešič Čujovič v njem mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo. Med njimi je izpostavila ukrep, ki ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev predvideva tudi možnost premestitve delavcev brez soglasja.

»Obžalujemo, da ministrstvo za zdravje in vlada nista resno vzela našega poziva po usklajevanju socialnih partnerjev zvezi s tem tako zelo pomembnim zakonskim predlogom,« je poudarila Ilešič Čujovič. Na vlado so namreč 10. novembra naslovili zahtevo, naj zakon pripravijo v socialnem dialogu, saj bodo v nasprotnem primeru rešitve enostranske in bistveno slabše. »To se je tudi zgodilo,« je dodala.

Po njeni oceni v predlogu interventnega zakona mrgoli sistemskih ukrepov, za katere meni, da vanj ne sodijo. Med njim je izpostavila 45. člen, »ki daje bianko pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela«.

Ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov, predvideva predlog zakona, je razvidno iz 45. člena zakona, ki je v nedeljo zaokrožil po družbenih omrežjih.

Ilešič Čujovič: Predlog zakona ne bo vodil v boljši zdravstveni sistem

Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih oziroma njihovo izvajanje pod posebnimi pogoji, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.

Tak način dela vlade zagotovo ne bo vodil v boljši zdravstveni sistem, je prepričana Ilešič Čujovič. Izpostavila je tudi vprašanje ustavnosti tega člena predloga zakona, saj govori o prepovedi stavke, kar je v nasprotju z ustavo. Predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca brez njegovega soglasja pa je najmanj nespoštljiva do delavca. »To je bližje sužnjelastniškemu sistemu kot čemerkoli drugemu,« je bila kritična. Ob svojem stališču glede spornega člena bodo obvestili poslance DZ, je napovedala.

Na vprašanje, ali za katerega od predlaganih ukrepov meni, da je dober, je izpostavila predvideno vnovično podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev z 20 na 30 dni. Ustrezno je tudi predvideno vključevanje koncesionarjev v neprekinjeno zdravstveno varstvo, je dodala. A vseeno meni, da vsaka rešitev, ki ni predhodno predelana s predstavniki zaposlenih, ne more biti dobra, ker je zaposleni ne bodo vzeli za svojo.

Omejitev višine nadomestila za bolniško odsotnost

Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki bo po njeni oceni pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer bi odpravil nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolge čakalne dobe, so pojasnili pri Ukomu.

Predlog zakona bo v letih 2023 in 2024 po njihovih navedbah omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bo seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po predlogu zakona bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. »S predlaganim členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v nujno zdravstveno varstvo, pa enakomernejše obremenitve,« je navedel Ukom.

Ministrstvu za zdravje bo zakon omogočil neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem poudarjajo, da ministrstvo ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov in da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.

Predlog zakona omejuje pravni promet s koncesijo, in sicer onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarske družbe. Če koncesionar zdravstvene dejavnosti na podlagi podeljene koncesije ne želi več opravljati, predlog zakona zahteva preverjanje obstoja potrebe po nadaljnjem izvajanju koncesionirane dejavnosti in postopek za podelitev (nove) koncesije.

Na področju absentizma zakon predlaga več ukrepov, med njimi skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca na 30 dni. Prav tako bi se po predlogu zakona višina nadomestila ohranila na isti ravni celoten čas odsotnosti, zgornja meja višine nadomestila pa določila na 2,5-kratnik povprečne plače. Predlog zakona podrobneje določa tudi način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka.

Do 31. decembra 2025  bi po predlogu zakona podaljšali ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije. Predvidevajo se tudi ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujcev zdravnikov - črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljala le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), že omejeni prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo.

Na ministrstvu za zdravje so osnutek predloga v usklajevanje nekaterim deležnikom posredovali 9. novembra in jih prosili, naj pripombe oddajo že do naslednjega dne. Po izraženem nezadovoljstvu več deležnikov so rok podaljšali do 16. novembra.