Požar pod Socerbom je v torek gasilo 120 gasilcev in sedem helikopterjev ter letal. Zagorelo je na nedostopnem terenu, zaradi burje se je požar razširil na več kot 100 hektarjev gozdov, oljčnikov in pašnikov. V nevarnosti sta bili italijanski vasici Prebeneg in Križpot, od koder so zvečer prebivalce evakuirali.
Socerb. Kastelec. Nad avtocesto napis Varčuj z vodo, vsaka kapljica šteje. Na desni Osapska dolina v dimu in ognju. Kmet s Socerba Bruno Korošec je že ob treh zjutraj s pašnika, od koder so v torek gasilci cel dan nadzirali več kot sto 100 hektarjev veliko požarišče, reševal čredo desetih krav. »Takoj ko je začelo goreti, smo živali umaknili višje, na druge pašnike. Predvidevali smo, da bi lahko ogenj prišel do sem. Rešili smo jih do časa,« je pripovedoval, medtem ko je canadair le nekaj deset metrov proč odvrgel izdatno pošiljko vode, takoj za njim pa še helikopterja slovenske vojske in italijanske civilne zaščite. V zraku je bilo naenkrat sedem letal in helikopterjev. Bolj ko se je bližal večer, bolj se je gašenje iz zraka stopnjevalo. Reševali so predvsem italijanski vasici Prebeneg in Križpot, odkoder so zvečer preventivno evakuirali vse prebivalce. V Prebenegu so ognjeni zublji popoldne obliznili hiše. Vasi na slovenski strani so ostale na varni strani, lastnik počitniške hiške tik za kriznim štabom je ob 19.30 svoj vikend zaklenil in odšel domov. »Na varnem je, gasilci so dobri ljudje,« je dejal.
Do požara so se spuščali po steni
Vodja intervencije Jan Brodar iz Gasilske brigade Koper je pod večer upal, da ga bodo ponoči uspeli obdržati pod nadzorom in danes dokončali z delom. Na pomoč jim je prihajala ekipa 120 spočitih gasilcev. »A karkoli napovedovati je težko, že zjutraj smo mislili, da ga imamo pod nadzorom, pa nam je ga burja nesla naprej,« je razmišljal. Prikimal je, da bi Slovenija veliko težje in veliko dlje sama krotila požar brez pomoči italijanskih sosedov, ki so na pomoč poslali helikopterje in canadairje.
Nad Ospom je zagorelo ob dveh zjutraj. Na kako nedostopnem mestu so se razplamteli ognjeni zublji, pove gasilec Nikola Privić iz Gasilske brigade Koper, ko opisuje, kako so se do ognja spuščali po kozjih stezicah. »Pomagali smo si tako, da smo cev po pobočju spustili po steni, s posadko šli okrog, da smo prišli do ročnika. Ko se premikaš po takšnih terenih, kozjih stezicah, je nevarno, da sogasilcu na glavo ne sprožiš kakšnega kamenja, vse to otežuje intervencijo,« je pripovedoval. Zato se gasilcem, ko pride pomoč iz zraka, odvali kamen od srca. »Veseli smo, ko zagledamo helikopter ali letalo. Fantje v njih so strokovnjaki, zadenejo točno,« Privić pohvali kolege v zraku.
Ognjeni krst na suho
Na pomoč so med prvimi prišli mladi gasilci, ki se v Sežani udeležujejo tečaja gašenja gozdnih požarov. Svoj ognjeni krst so doživeli, še preden so v klopeh obdelali teorijo. Tečajnik Aljaž Gašparin, mladi gasilec iz Komna, na gašenje vendarle ni prišel na suho, za sabo ima gašenje velikega kraškega požara. Ju je mogoče primerjati? »Na Krasu je bil večji, tukaj pa je zelo nedostopen teren, na trenutke moraš skorajda plezati. Vsak požar je po svoje poseben, naporen pa tudi vsak,« je razmišljal pod večer, ko se je se je njegova ekipa odpravljala domov.
Požar je slovensko Istro zajel v času najhujšega pomanjkanja vode. Koprski župan Aleš Bržan je v gasilskem štabu razmišljal, da če bi bili tudi občani Kopra tako solidarni, kot so letos solidarni gasilci, bi bila marsikatera težava hitreje rešena. V mislih je imel pitno vodo in varčevanje z njo. Da so v torek v slovenski Istri še imeli vodo, se je župan zahvalil državi. »Včasih je treba pohvaliti tudi državo, in tokrat si to zasluži. Niso bili birokrati, takoj so razumeli razmere in zagotovili dodatne cisterne, da dobava vode v vodarno poteka nemoteno,« je bil zadovoljen. Kar pa ne pomeni, da razmere niso kritične. Z vsakim novim požarom bo tudi pitna voda v slovenski Istri vse redkejša dobrina.
