Letne e-vinjete, ki bodo veljale 1. decembra 2025, bodo podaljšane za štiri mesece od dneva poteka njihove veljavnosti, določenega ob nakupu. Podaljšanje bo zajelo vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase. Podaljšanje bo samodejno, brez kakršnih koli stroškov, vlog ali postopkov za uporabnike, saj ga bo izvedel Dars.
Vlada se je za ukrep odločila, da bi ublažila negativne posledice zastojev oziroma zmanjšanje pretočnosti na naših avtocestah v letu 2025, kar je po razlagi ministrstva za infrastrukturo zmanjšalo vrednost vinjet.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da je slaba pretočnost posledica najintenzivnejšega investicijskega cikla v zadnjem desetletju, saj so na vseh avtocestnih krakih potekala oziroma še potekajo nujna dela. Podaljšanje veljavnosti vinjet je zato nekakšno »nadomestilo voznikom za njihovo potrpljenje«.
Le računovodska akrobacija
Toda z ukrepom se uporabnikom dejansko ne bo povrnil del izgubljene vrednosti letne vinjete oziroma ne bodo dobili popusta ali znižanja cene, temveč le njeno daljšo veljavnost. Zato bodo novo vinjeto pač kupili pozneje. Dars bo večino prihodkov iz naslova prodaje letnih e-vinjet še vedno realiziral, le da štiri mesece pozneje. Po prvih ocenah Darsa naj bi bilo izpada za približno 20 milijonov, 70 milijonov evrov pa likvidnostnega zamika. Ministrica Bratuškova je poudarila, da finančna stabilnost Darsa, ki je leta 2024 iz naslova prodaje vinjet ustvaril 240 milijonov evrov prihodkov, s tem ni ogrožena in da se bodo vse investicije v enakem obsegu izvajale tudi naprej. Vinjeta pa se z novim letom zaradi tega ukrepa ne bo podražila, je zagotovila.
Danijel Krivec, poslanec SDS, je že na odboru pripomnil, da bi vlada, če bi mislila resno, predlagala znižanje cene vinjete. Premik plačila pa je po njegovem mnenju samo računovodska akrobacija, saj tisti, ki kupuje letno vinjeto, jo bo tako in tako kupil.
Opozicija je glasovanje obstruirala, češ da pri kupovanju volilnih glasov ne bo sodelovala. Kritična je bila tudi do ponovne grobe kršitve postopka, saj da ni nobenih razlogov za sprejemanje interventnega zakona po nujnem postopku.
Zvonko Černač (SDS) je opozoril, da so razlogi, ki jih vlada navaja za podaljšanje, obstajali že lani in predlani, a takih ukrepov ni bilo, pač pa je vlada v prvem letu mandata vinjete celo podražila. Če že, bi bilo ustrezne olajšave treba uveljaviti tudi za tovorni promet in javne prevoznike (k temu so prevozniki že pozvali tudi sami, a odgovora vlade še niso dobili), predvsem pa bi morala vlada sprejeti ukrepe za izboljšanje pretočnosti avtocestnega omrežja.
Tudi Janez Žakelj je v imenu NSi dejal, da ne bodo sodelovali pri »koalicijski slaščičarni«. Vlado je pozval, naj se resno loti sistemskih ukrepov, ki bodo odpravili zastoje in državljanom omogočili, da se bodo normalno vozili po avtocestah.
Neenaka obravnava in podcenjevanje volilcev
Resnih ukrepov v tej smeri ni bilo oziroma ne v zadostni meri niti v času prejšnje vlade, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil minister iz vrst NSi Jernej Vrtovec, Dars pa član NSi Valentin Hajdinjak.
Aktualni predsednik Darsa Andrej Ribič je že večkrat dejal, da z aktualnimi deli pravzaprav šele lovijo velike zaostanke pri obnovah in rekonstrukcijah iz preteklosti, ko se je premalo vlagalo.
Kar zadeva izboljšanje pretočnosti, je Dars pred kratkim z večletno zamudo začel širitev štajerske vpadnice pred Ljubljano, prihodnje leto naj bi prišla na vrsto tudi širitev primorske vpadnice, a oboje, kot opozarja stroka, pomeni le gašenje požara. Celovitih rešitev vsaj za širitev ljubljanskega obroča še nimamo. Zastoji so na določenih avtocestnih odsekih in ljubljanskem obroču vsakodnevna stalnica in niso povezani z gradbenimi deli, temveč z dejstvom, da avtoceste niso dovolj zmogljive za takšno količino prometa, ki konstantno narašča. Hkrati nimamo in še dolgo ne bomo imeli alternative v učinkovitem javnem potniškem prometu (hitre železniške proge).
Do vladnega ukrepa so zato kritični tudi v nevladnih organizacijah, povezanih v Koalicijo za trajnostno prometno politiko. »Tak ukrep je na prvi pogled morda videti prijazen do voznikov, a v resnici ni niti pravičen niti sistemsko smiseln.« Opozorili so na neenako obravnavo, saj podobnih ugodnosti niso deležni tudi potniki na vlakih in avtobusih, ki prav tako doživljajo nevšečnosti. Kot opozarjajo, bi bilo ključno sprejeti ukrepe, ki bi omogočili hitrejše, zanesljivejše in udobnejše alternative (na primer hitre avtobusne proge, subvencioniranje vozovnic za javni potniški promet v obdobjih večjih del, boljše usklajevanje investicij …), ne pa kupovati potrpežljivosti voznikov, ki bodo še vedno tičali v kolonah.
