Visokošolski sindikat Slovenije je sporočil, da osnutek novega zakona o visokem šolstvu, ki ga pripravlja posebna delovna skupina na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pomeni »brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz«. »Med drugim predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva,« je v javnem pismu zapisalo predsedstvo sindikata.
Zaskrbljenost za notranjo demokracijo
Na ministrstvu po informacijah sindikata pripravljajo spremembe, s katerimi naj bi v celoti črtali zakonske določbe o splošnih in neposrednih volitvah dekanov fakultet. Odločitve o tem naj bi prepustili organom univerz. »To bo lahko vodilo v elektorski sistem (kakršen je bil nekoč že uveljavljen, op. p.), ki bi omogočal trgovanje z glasovi,« ugotavljajo sindikalisti. »Predlog črta tudi zakonske določbe o utežeh volilnih glasov treh skupin volilcev – akademskih delavcev, delavcev skupine J (podporno in administrativno osebje, op. p.) in študentov na volitvah rektorja univerze,« so še opozorili. To pa bi lahko vodilo v omejitev vrednosti glasov, predvsem glasov študentov, so prepričani v sindikatu. S tem naj bi se po navedbah sindikata strinjali tudi rektorji oziroma rektorska konferenca, ki združuje štiri največje slovenske univerze. Napovedane spremembe pomenijo tolikšen poseg v demokratične pravice, kot če bi vlada »odpravila volitve v državni zbor in bi tega nadomestila z gremijem izbrancev«, opozarja sindikat.
Na ministrstvu za visoko šolstvo sicer trdijo ravno nasprotno – da so očitki sindikata neutemeljeni in da ne odražajo resnice. Osnutka nove visokošolske zakonodaje še ni, so zatrdili, saj ga delovna skupina še ni dokončala. »Ne obstajajo nikakršni predlogi o privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva ali o koncentraciji moči v rokah peščice ali uvedbi korporativnega upravljanja,« so sporočili.
Univerza za odkrito debato
o avtonomiji
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič – trenutno predsedujoči rektorski konferenci – je v kratkem pogovoru za Dnevnik zatrdil, da na dosedanjih sestankih delovne skupine ni bilo omenjeno ne ukinjanje avtonomije univerz ne poseganje v položaj fakultet. Po Majdičevi razlagi je ureditev določena v notranjih aktih univerz, ki pa naj se ne bi spreminjali.
Na ljubljanski univerzi so pojasnili, da je bil na seji delovne skupine doslej predstavljen zgolj osnutek členov zakona, ki naj bi na državni ravni urejali notranjo organiziranost univerz. »To delovno gradivo pa je sledilo stališču, da naj bo zakon čim manj normativen in naj prepušča tudi vprašanja notranje organiziranosti avtonomiji univerz,« pravijo na ljubljanski univerzi. Trenutna delovna različica zakonskih sprememb še vedno vsebuje navedbo, da rektorja na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volilcev iz vrst pedagogov in raziskovalcev, študentov ter drugih delavcev, so zatrdili. »V omenjenem delovnem gradivu pa dejansko niso bile več opredeljene volitve dekanov oziroma dekanic fakultet, ker naj bi bilo to preneseno na avtonomno odločanje univerz,« so pojasnili. Vendar rektorji nimajo pristojnosti, da bi lahko ukinili volitve na fakultetah ali kako drugače spreminjali statut, saj imata odločevalsko moč na univerzah senat in upravni odbor, so dodali. »Vse to zagotavlja, da se statuti univerz ne morejo spreminjati na podlagi morebitne želje posameznikov,« trdijo na univerzi.
»Dovolj smo zreli, da bomo avtonomijo ustrezno uveljavljali v dobro univerz in vseh zaposlenih. Če pa se bo izkazalo, da je večinsko mnenje na univerzi, da ne želimo takšne avtonomije, bomo tudi to upoštevali in zastopali takšno stališče pri pripravi zakona,« je v izjavi za javnost povedal rektor Majdič.
