Poslanci so obravnavo predloga proračunov začeli v drugem tednu oktobra. Za leto 2025 je vlada ob 15,2 milijarde evrov prihodkov predvidela 17,1 milijarde evrov porabe, za leto 2026 pa zvišanje prihodkov na 15,9 milijarde evrov ter ohranitev odhodkov na približno enaki ravni.
Fiskalni svet je v danes objavljeni oceni teh načrtov opozoril, da predvidevajo povečanje primanjkljaja glede na letošnje leto, čeprav naj bi interventni ukrepi od leta 2025 nič več negativno vplivali na saldo, saj bodo odhodki za obnovo po poplavah financirani z namenskimi sredstvi. Tako naj bi bilo povečanje primanjkljaja na 1,9 milijarde evrov v letu 2025 izključno posledica okrepljene rasti porabe brez interventnih ukrepov, in sicer bo z 12 odstotki trikrat višja od dolgoletnega povprečja.
Vlada je visoko rast načrtovanih odhodkov utemeljila s povečanjem proračunske rezerve ter izrazitim povečanjem investicijske porabe, skoraj za tretjino. A kot meni fiskalni svet, predvideni obseg investicij brez interventnih ukrepov predstavlja tri odstotke BDP, na podlagi preteklih izkušenj, ko so vse načrtovane investicije niso bile izvedene, pa je znova ocenjen kot preveč optimističen.
Za leto 2026 vlada načrtuje občutno znižanje primanjkljaja, to je na 1,2 milijarde evrov. A da bi to dosegli, bodo po mnenju fiskalnega sveta potrebni dodatni ukrepi. Ob trenutno veljavni zakonodaji in ukrepih namreč projekcija rasti očiščene porabe v letu 2026 ni realistična.
Vlada je fiskalnemu svetu posredovala tudi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025-2028, ki ga je v okviru spremenjenega sistema ekonomskega upravljanja v EU Slovenija pripravila prvič. Ta določa najvišjo dovoljeno rast očiščenih izdatkov države, ki naj bi vodila k srednjeročni vzdržnosti javnih financ, in sicer je za omenjeno obdobje izračunana v višini 4,5 odstotka na leto.
V mnenju o tem dokumentu je fiskalni svet zapisal, da bi lahko zlasti v drugem delu izvajanja načrta prišlo do odstopanj od ciljnega salda in dolga, ki sta za javnofinančni primanjkljaj določena pri znižanju na 2,9 odstotka BDP, za dolg države pa na 61,2 odstotka BDP do leta 2028.
Večji primanjkljaj od načrtovanega je fiskalni svet utemeljil zlasti s posledicami povečanja izdatkov za plače in tudi zdravstvo. Že sprejeti ukrepi na prihodkovni strani, ki vključujejo zlasti povečano davčno obremenitev, namenjeno financiranju poplavne obnove in dolgotrajne oskrbe, ter usklajevanje obveznega zdravstvenega prispevka, tako ne bi zadoščali za financiranje celotnega pričakovanega povečanja izdatkov. Da bi Slovenija izpolnila zaveze iz načrta, bodo torej potrebni še dodatni ukrepi, je zapisal.
Ob tem je opozoril, da odlašanje z ustreznimi reformami viša javnofinančne stroške in veča negotovosti glede odzivanja gospodarstva. Kot eno od možnih rešitev ponuja sprejetje predstavljene pokojninske reforme že v obdobju, ki ga zajema srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, saj bi to omogočilo določen manevrski prostor fiskalne politike, predvsem pa pomembno prispevalo k vzdržnosti dolga.