Urad vlade za komuniciranje je najavil, da bo vlada zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti RTV Slovenija. Po dostopnih informacijah naj bi letos tem programom namenila pet milijonov, prihodnje leto pa deset milijonov evrov. RTV Slovenija bo tako lahko sredstva, zbrana z obveznim RTV-prispevkom, ki jih sicer namenja za programe za narodnosti, namenila za druge programe. Tako bo do določene mere olajšana težka finančna situacija, v kateri se je znašel javni zavod. Po izračunih uprave se letos napoveduje finančna izguba v višini okoli deset milijonov evrov, izguba pa je predvidena tudi za prihodnje leto.
»Brez tega denarja bi lahko zgolj odstopili oziroma pakirali kovčke,« je vladno namero komentiral predsednik uprave Zvezdan Martič. »Finančna luknja v tem letu je prevelika. Smo na meji nelikvidnosti, programskega načrta pa tudi v najbolj okrnjeni različici za prihodnje leto ne bi mogli narediti. To je rešilni obroč, ki je prišel z ladje v vodo. Ne utapljamo se več, a na obali oziroma na krovu seveda še nismo,« je priznal novinarjem MMC RTVS.
Iz vladnega urada za komuniciranje so sporočili, da so se ob iskanju rešitev predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za kulturo večkrat sestali z upravo RTV Slovenija. »Dolgoletne krize RTV Slovenija ne bo mogoče odpraviti le s posamičnimi interventnimi ukrepi, zato vlada pričakuje, da bo k reševanju zatečenega stanja aktivno pristopilo tudi vodstvo zavoda in našlo ustrezen način, ki bo omogočil delovanje RTV Slovenija kot sodobnega medijskega servisa,« so sporočili iz Ukoma.
Vrednotenje možnih ukinitev
Poziv urada se ujema s poskusom sveta RTV Slovenija in uprave, da bi finančno ovrednotila nekatere možne ukrepe za zmanjševanje stroškov. V ta namen je svet upravi naročil izračun, kakšni bi bili finančni učinki morebitnih ukinitev nekaterih organizacijskih enot oziroma programov RTV Slovenija. Na seznamu, ki so ga pripravili člani sveta zavoda, so regionalni radijski in televizijski programi v Kopru in Mariboru, Radio Si, simfonični orkester, Big band RTV Slovenija in več drugih enot. Po dostopnih informacijah sicer pri tem ne gre za dejanski načrt svetnikov, da bi ukinjali enote, temveč zgolj za njihovo informativno poizvedbo pri upravi. Podatki naj bi omogočili podrobnejši pregled stroškov, primerjavo z učinki morebitnega nižanja plač in nadaljnje pogovore o reševanju finančne izgube, s katero se sooča javni medijski zavod.
Iz izračunov uprave izhaja, da bi ob ukinitvi vseh predvidenih enot in hkrati še polovice tehničnih produkcij v Kopru in Mariboru (pol produkcije bi ohranili za manjšinske italijanske in madžarske programe, ki jih zaradi meddržavnih sporazumov RTVS ne sme ukiniti), v blagajni ostalo skupno 16,1 milijona evrov na leto. Uprava je ob tem sicer opozorila, da bi za odpravnine množici zaposlenih, ki bi ostali brez dela, v prvem letu odšteli bodisi 7,1 bodisi 16,6 milijona evrov. Končni znesek odpravnin bi bil odvisen od tega, na kateri pravni podlagi bi bile odpravnine izplačane – po zakonu o delovnih razmerjih ali po kolektivni pogodbi. Če bi bile odpravnine izplačane v skladu s kolektivno pogodbo, bi RTVS v prvem letu morala plačati več, kot bi prihranila, je izračunala uprava. To pomeni, da bi se finančni primanjkljaj zavoda začasno še povečal. Kot smo poročali v soboto, pa so delovni kolektivi različnih enot na upravo in svet zavoda naslovili ogorčene proteste že zgolj zaradi ideje, da bi lahko kar koli ukinili.
Kaplja v morje
Člani sveta RTVS so upravi naročili tudi izračun učinkov morebitnega nižanja plač. Če bi vsem 2172 zaposlenim dohodke progresivno znižali na takšen način, da bi bila povprečna plača nižja za en plačni razred, bi zavod na leto prihranil 1,4 milijona evrov. Ob znižanju povprečne plače za dva plačna razreda bi prihranili 2,9 milijona evrov na leto.
Poleg tega na RTV Slovenija preverjajo tudi, koliko sredstev bi lahko pridobili, če bi prodali nekatere nepremičnine, ki jih zavod ne potrebuje za osnovno dejavnost. V Ljubljani ima zavod na osmih različnih lokacijah poslovne prostore in zemljišče. Na treh lokacijah ima počitniške objekte – po dostopnih informacijah v Čatežu, Fiesi in na Visu –, poleg tega pa še devet manjših stanovanj. Cenitve nepremičnin so sicer stare več let ali pa niso bile nikoli opravljene, zato uprava v poročilu ni navedla njihove skupne vrednosti. V poročilu so navedene zgolj vrednosti stanovanj ob različnih cenitvah v letih 2013 in 2018, ko so bila skupno vredna 475.300 evrov. Letni proračuni RTV Slovenija sicer znašajo med 130 in 140 milijoni evrov.
