Za vse tiste, ki imajo lasti zgolj eno stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno tudi bivališče, se ne bo spremenilo nič, je uvodoma miril predsednik vlade Robert Golob. Vsi, ki imajo v lasti več stanovanjskih nepremičnin naj bi v letu 2026 pričeli plačevati nov davek na premoženje. »Cilj je, da se stimulira uporaba stanovanjskih objektov, da se doseže večja dostopnost najemnih stanovanj, hkrati pa se tako zbrana sredstva preusmerila v zmanjšanje davčnih obremenitev plač,« pravi premier.
Davek bi plačevala tudi podjetja
»Prva nepremičnina, v kateri lastnik prebiva, ne glede na kvadraturo, bi bila povsem oproščena tega davka,« je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič. Približno 690 tisoč fizičnih oseb ima v lasti eno nepremičnino. Za to nepremičnino se bo še vedno plačevalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je prihodek občin. Ukinitvi NUSZ, ki so jo načrtovali še v začetku mandata, so se torej zdaj odpovedali.
Tiste fizične in pravne osebe, ki imajo v lasti dve ali več bivanjskih nepremičnin ali stavbna zemljišča, se naj bi soočile s plačilom davka od premoženja. Izhodiščna davčna osnova bi bila 1,45 odstotkov od posplošene vrednost nepremičnine, po vrednotenju Gursa. Ministrstvo za finance predvideva, da bi z novim davkom letno zbrali približno 697 milijonov evrov.
Vladna koalicija je enotno pozdravila predstavljena izhodišča. »Davčne spremembe bodo povečale število razpoložljivih stanovanj v dolgoročnem najemu,« je bila optimistična koordinatorica Levice Asta Vrečko. »Imamo davčno preobremenjene plače,« je poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han (Socialni demokrati).
V skladu z zastavljeno časovnico bi bila izhodišča do februarja v javni obravnavi. Zakon bi sprejeli najkasneje do konca prihodnjega leta, pričel naj bi veljati v letu 2026. »Ključen cilj je pravičen davek in višji neto dohodek. Moramo poskrbeti za srednji sloj, da se bo lažje razvijal in vodil to državo naprej,« je poudaril Han.
Vprašljiva ugodnost za najemodajalce
Boštjančič je v ponedeljek izpostavil, da bodo lastniki več stanovanjskih nepremičnin uživali občutne davčne ugodnosti, če bodo dajali premoženje dajali najem. Paket davčnih sprememb namreč predvideva tudi 25-odstotno olajšavo na dohodke, ki jih ustvarijo z oddajanjem v najem. Do olajšave bi bile upravičene fizične in pravne osebe, vendar ne tudi tiste, ki nepremičnine oddajajo kratkoročno, denimo preko portala Airbnb. To problematiko bo vlada razreševala s spremembami zakona o gostinstvu, ki jih pripravlja ministrstvo za gospodarstvo.
Na prvi pogled je omenjena 25-odstotna olajšava protislovna. Najemodajalec bi bil namreč motiviran dvigniti najemnino, saj bi si s tem povečal olajšavo pri plačilo davka na premoženje. Golob je prepričan, da je uvedba takšne olajšave smotrna, ker bo pospeševala dajanje nepremičnin v dolgoročni najem. »Večja bo ponudba, nižje bodo cene,« je poudaril. »Kakšne pa bodo špekulacije najemodajalcev pa ne morem soditi. Kulturna ministrica Vrečko je napovedala, da se bo Levica zavzemala za pravično reforma, ki bo vzpodbujala dolgoročno oddajanje stanovanj. »Če bomo ugotovili, da nismo zadeli cilja, da nismo našli pravih rešitve, bomo predlog zakona spremenili,« je napovedal Han, in spomnil na neuspeli poskus uvedbe nepremičninskega davka v letu 2014.
Tedaj je vlada Alenke Bratušek uvedla zakon, s katerim je obdavčila vse nepremičnine, in sicer po 0,15-odstotni stopnji za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa je obdavčila 0,5-odstotno. Zakon je ustavno sodišče zatem razveljavilo zaradi neustreznih nepremičninskih evidenc. Han napoveduje, da jih tudi tokrat čaka »trnova pot«.
Finančni minister je še poudaril, da bi zbrane davčne prihodke namenili za davčno razbremenitev plač. Ocenjuje, da bi se letna minimalna letna neto plača lahko na ta način povečala za približno 300 evrov, povprečna pa za 520 evrov.
Arhaični davek na premoženje bi ukinili
V Dnevniku že nekaj časa opozarjamo na davek od premoženja, ki izhaja še iz SFRJ in progresivno obdavčuje nepremičnine v lasti fizičnih oseb, v katerih lastniki ne bivajo in imajo več kot 160 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Način vrednotenja nepremičnine določi občina, zato je povprečni odmerjeni znesek na zavezanca v Ljubljani za približno 60 odstotkov nižji kot v Mariboru. Finančna uprava je lani s tem davkom pobrala 9,5 milijona evrov. Ker ga številni lastniki ne plačujejo, niti ga davčni organ dosledno ne odmerja, po oceni nepremičninskih poznavalcev letno nastane vsaj 30 milijonov evrov davčnih izgub. Finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da paket davčnih sprememb predvideva ukinitev tega davka.
